Za trenutek si predstavljajte tišino v pisarni prevajalca ali pa kup pravnih dokumentov, ki čakajo na prevod v drug jezik. Biti prevajalec je poklic, ki zahteva ne le brezhibno jezikovno znanje, temveč tudi logično-analitično razmišljanje in globok smisel za kulturo, kontekst in knjižni jezik. Ali obstaja možnost, da bo umetna inteligenca prevzela poklice prevajalcev? Odgovarja Ministrstvo za digitalno preobrazbo.
Umetna inteligenca prinaša pomembne spremembe
S vprašanji smo se obrnili na omenjeno Ministrstvo, kjer so nam podali zanimive odgovore.
“Podamo lahko splošno ugotovitev, da umetna inteligenca (UI) prinaša pomembne spremembe na številnih področjih, med drugim tudi v poklicih, povezanih z jezikovnimi in prevajalskimi dejavnostmi,
so navedli. “Ministrstvo zagovarja pristop, ki temelji na soobstoju človeške strokovnosti in UI, zato ostaja pomembno nadalje vlagati v izobraževanje, razvoj digitalnih kompetenc ter razumevanje uporabe UI. Hkrati pa je potrebno dosledno varovati avtorske pravice in priznati pomen človeškega prispevka v vseh fazah procesov.”
Strogi zakoni glede sledljivosti umetne inteligence
Evropski Akt o umetni inteligenci (Uredba (EU) 2024/1689) v tem kontekstu že določa stroge zahteve glede transparentnosti, sledljivosti in označevanja vsebin, ustvarjenih z umetno inteligenco. Kot navajajo na Ministrstvu, bo to pomagalo zaščititi ustvarjalce in uporabnike, obenem pa tudi povečati zaupanje javnosti v uporabo UI tehnologij.
Z namenom, da se zagotovijo ustrezni etični in pravni okviri uporabe umetne inteligence, je Ministrstvo za digitalno preobrazbo pripravilo Zakon o izvajanju uredbe (EU) o določitvi harmoniziranih pravil o umetni inteligenci. “Predlog zakona je bil 23. 10. 2025 sprejet v Državnem zboru, 6. 11. 2025 pa je bil objavljen v Uradnem listu”, so še povedali.
Uporaba umetne inteligence v slovenskih podjetjih
Iz najnovejšega Poročila o stanju digitalnega desetletja, ki ga je Evropska komisija objavila junija letos, izhaja, da je Slovenija v zadnjem letu dosegla izrazit napredek pri uporabi umetne inteligence v podjetjih. “Delež podjetij, ki uporabljajo umetno inteligenco, se je povečal z 11,4 odstotkov (referenčno leto 2023) na 20,9 odstotkov (referenčno leto 2024), kar presega povprečje EU.”
Prav tako poudarjajo, da “med malimi in srednjimi podjetji (MSP) znaša stopnja sprejema 19,81 odstotkov, pri velikih podjetjih pa 59,7 odstotkov, kar razkriva znatno vrzel in potrebo po ciljnih ukrepih za dvig kompetenc ter prenos dobrih praks v MSP.”
Jezikovna suverenost
Ob tem opozarjajo na dejstvo, da ima v Sloveniji vsaj osnovne digitalne kompetence le 48 odstotkov prebivalstva – kar je pod povprečjem EU. “Poseben poudarek namenjamo tudi jezikovni suverenosti – sodelujemo v evropskem konzorciju ALT-EDIC, ki skrbi, da razvoj UI ne zapostavi manjših jezikov in kulturnih prostorov, med njimi tudi slovenščine”, navajajo.
Prehod v digitalno dobo bo potekal pravično – tudi za prevajalske poklice
Na Ministrstvu za digitalno preobrazbo zaključujejo, da razne pobude tvorijo celovit ekosistem umetne inteligence, ki bo slovenskemu gospodarstvu, raziskovalni skupnosti in posameznikom omogočil, da v celoti izkoristijo digitalni potencial za večjo inovativnost, konkurenčnost in kakovost življenja. “Slovenija pri tem sledi evropskim vrednotam ter človeka postavlja v središče digitalne preobrazbe.
Naša zaveza je, da bo prehod v dobo UI potekal vključujoče, pravično in trajnostno – tudi za poklice, ki so zgodovinsko tesno povezani z jezikom, kulturo in nacionalno identiteto.
