Pogosto radi menimo, da smo kot družba dosegli visoko stopnjo zavedanja in ničelno toleranco do nasilja. Toda podatki kažejo drugače. Tudi v Sloveniji. Raziskava iz leta 2010 kaže, da je več kot polovica žensk, starih nad 15 let, doživela vsaj eno obliko nasilja.
Najpogostejše je psihično nasilje (49,3 %), sledijo fizično nasilje (23 %), premoženjsko nasilje (14,1 %), omejevanje gibanja (13,9 %) in spolno nasilje (6,5 %).
Številke so visoke in jasno kažejo, da problem ni zanemarljiv. Dokler nasilje (ne glede na spol žrtve) ne bo izkoreninjeno, bo žrtev vedno preveč. Nasilje nad ženskami ni le statistična kategorija, temveč resničnost, ki vpliva na življenje posameznic in širše skupnosti.
Zakaj 25. november?
Da statistika ne bi ostala le podatek, 25. novembra obeležujemo Mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami. Dan opozarja, da je nasilje nad ženskami še vedno ena najpogostejših in najbolj trdovratnih kršitev človekovih pravic. Datum je izbran v spomin na sestre Mirabal iz Dominikanske republike, politične aktivistke, ki so bile leta 1960 umorjene zaradi svojega nasprotovanja diktaturi Rafaela Trujilla. Njihova zgodba je postala simbol odpora proti represiji in opozorilo, kako daleč lahko seže avtoritarna oblast.
Dogodki, ki so vodili v umor sester Mirabal
Sestre Mirabal so delovale v času Trujillove diktature, ki je zaznamovala Dominikansko republiko v sredini 20. stoletja. Najbolj izpostavljena med njimi, Minerva, je zgodaj izrazila nestrinjanje z režimom. Zaradi tega je bila družina pod stalnim nadzorom, deležna pa je bila tudi različnih pritiskov oblasti. Kljub temu so sestre nadaljevale s politično dejavnostjo.
Skupaj z možmi so sodelovale pri organizaciji gibanja 14. junija, ki je povezovalo nasprotnike režima. Gibanje je širilo odporniške ideje in poskušalo razviti mrežo upornikov po celotni državi. Zaradi tega so bile sestre deležne aretacij, zasliševanj in poznejšega hišnega pripora. Državni organi so njihovo delovanje natančno spremljali.
Dne 25. novembra 1960 so se tri sestre vračale z obiska svojih mož v zaporu. Na poti so jih prestregli agenti režima. Umorili so jih in skupaj z voznikom uprizorili prometno nesrečo, tako da so njihova telesa namestili v vozilo in ga potisnili čez brežino. Javnost je hitro prepoznala, da ne gre za nesrečo, temveč za politični umor.
Njihova smrt je postala eden ključnih dogodkov, ki so spodkopali podporo Trujillovemu režimu.
