Kakšne vremenske ekstreme so klimatologi napovedali za leto 2026? Preverite v članku.
2026 nas bo pričakalo z nizkimi temperaturami
Po poročilu Napovedi globalne temperature in podnebja (2022–2026) Svetovne meteorološke organizacije, se predvideva, da:
- Bo povprečna letna globalna temperatura blizu površine za vsako leto med 2022 in 2026 med 1.1°C in 1.7°C višja od predindustrijskih ravni (kar je povprečje za leta 1850–1900).
- Klimatski modeli in agencije za napovedovanje, zlasti v zvezi z Atlantikom in Pacifikom pa napovedujejo, da bi se lahko globalni vremenski sistem v začetku leta 2026 še vedno nahajal pod vplivom La Niñe, kar predstavlja nasprotje El Niñu.
2 nasprotna koncepta – a kaj sploh predstavljata?
Tako El Niño kot La Niña prinašata vremenske ekstreme, vendar se ti med seboj razlikujejo. El Niño običajno povzroči več globalno zaznavnih ekstremov v več regijah hkrati. Medtem La Niña prinaša dolgotrajnejše, a regionalno omejene ekstremne dogodke.
La Niña je pomemben del globalnega podnebnega sistema, ki vpliva na razporeditev toplote in vlage po svetu. Pogosto prinaša izrazite vremenske ekstreme, na primer obilne padavine v Avstraliji, suše v Južni Ameriki in hladnejše zime v severni Evropi. Čeprav njen vpliv na Slovenijo ni neposreden, lahko ob močni La Niñi tudi pri nas naraste možnost hladnejše in snežene zime.
La Niña nastane, ko se zaradi sprememb v zračnem tlaku nad tropskim delom Tihega oceana okrepi vpliv vzhodnih vetrov. Ti vetrovi potiskajo toplo površinsko vodo proti zahodnemu delu oceana, torej proti Aziji in Avstraliji. Ker se topla voda pomakne proti zahodu, se ob obalah Južne Amerike dvigne hladna voda iz globin, kar močno ohladi površje morja v vzhodnem Pacifiku.
Januar 2026
Napoved površinskih temperatur nad Evropo nam pove, da so površinske temperature nad oceani večinoma nad normalnimi vrednostmi. Vendar lahko vidimo precej nevtralno območje nad osrednjimi deli in proti severovzhodu, na katerega verjetno vpliva sistem visokega pritiska, kar ustvarja tok, ki je nad temi deli bolj severen do vzhoden.
Pričakovani vpliv na Evropo
Čeprav so vplivi La Niñe na Evropo bolj spremenljivi kot na Severno Ameriko, lahko ta pojav poveča možnost za nenadne vdore hladnega zraka in s tem za izrazitejše zimske pogoje v delih Evrope. Pričakovanje je usmerjeno k večji nepredvidljivosti v zimskih mesecih, s hitrim prehodom med nadpovprečno toplimi in hladnimi obdobji.
Regijska tveganja za Slovenijo
V srednji Evropi, kamor sodi tudi Slovenija, se pogosto prepletata oba vzorca – lahko imamo razmeroma mile zime ali pa hladnejše z več snega, odvisno od razporeditve tlaka nad Atlantikom in moči polarnega vrtinca. Statistično gledano La Niña nekoliko poveča verjetnost hladnejših zim, a vpliv ni pretirano izrazit, so sporočili iz mateoinfo.
Ne glede na kratkoročne signale, obstajajo tri glavna tveganja, ki jih lahko pričakujemo v letu 2026:
-
Intenzivnost padavin in poplavna ogroženost
Klimatološki modeli s precejšnjo verjetnostjo napovedujejo povečanje intenzivnosti padavin v kratkem času. To pomeni, da je tveganje za lokalne hudourniške in obsežne rečne poplave zaradi močnih nalivov v prihodnosti večje. Obstoječi problem poplavne ogroženosti se bo nadaljeval, saj so toplejši zrak in toplejše morje pogosto vir energije za bolj obsežne nevihtne sisteme.
-
Vročinski valovi in suša
Daljša obdobja nadpovprečno visokih temperatur (vročinski valovi) so postala stalnica poletij v Sloveniji. Klimatologi opozarjajo, da se bo ta trend nadaljeval, kar povečuje tveganje za dolgotrajne sušne periode, ki močno vplivajo na kmetijstvo, vodne vire in gozdove. Učinek vročine na produktivnost in javno zdravje prav tako ostaja v fokusu.
-
Neurja in močni vetrovi
Povečana energija v ozračju prispeva k nastanku močnejših in bolj uničujočih nevihtnih sistemov, vključno s točo in močnim vetrom. Tudi ta vrsta ekstremov je pričakovana kot del novega normalnega stanja podnebnih razmer.
Povečanje sistemskega tveganja
Za leto 2026 klimatologija ne napoveduje točne lokacije ali datuma ekstremnega dogodka, temveč potrjuje povečanje sistemskega tveganja. Ključno sporočilo strokovnjakov ostaja usmerjeno v nujnost prilagajanja na vplive podnebnih sprememb – od izboljšanja protipoplavne zaščite in infrastrukture do prilagajanja kmetijstva.
