Slovenija je, podobno kot celotna Evropska unija, zavezana ciljem podnebne nevtralnosti in zmanjševanju emisij. Leto 2026 predstavlja pomembno vmesno obdobje, znotraj katerega se usmerjajo ključna evropska in nacionalna finančna sredstva, zlasti iz Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) in Podnebnega sklada.
Načrt za okrevanje in odpornost – odgovor na rusko invazijo Ukrajine?
- Odgovorna institucija za izvajanje programa “Načrt za okrevanje in odpornost (NOO)” je Urad Republike Slovenije za okrevanje in odpornost. Kot so pojasnili na omenjenem Uradu, “Načrt za okrevanje in odpornost (NOO) je podlaga za koriščenje sredstev evropskega Mehanizma za okrevanje in odpornost ter sredstev za doseganje ciljev načrta REPowerEU.”
-
Načrt REPowerEU (Foto: Evropska komisija/Spletna stran) - Povedano z drugimi besedami, REPowerEU je načrt evropske komisije za prenehanje odvisnosti od ruskih fosilnih goriv pred letom 2030 kot odgovor na rusko invazijo na Ukrajino leta 2022.
- Na Uradu nadaljujejo, da bo “Načrt pripomogel k okrevanju slovenskega gospodarstva in prispeval k blažitvi družbenih posledic pandemije covida-19. Z izvedbo načrtovanih reform in naložb za zeleni in digitalni prehod bo slovenska družba bolj trajnostna, odpornejša in bolje pripravljena na izzive prihodnosti”, pojasnjujejo.
-
Mehanizem za okrevanje in odpornost
Uradni dokumenti in analize kažejo na dvojni signal glede doseganja zastavljenih ciljev: na eni strani je prisoten zagon v določenih sektorjih, na drugi strani pa so izpostavljeni strukturni izzivi, ki upočasnjujejo celoten proces.
Ključne točke, ki opredeljujejo napredek v smeri zelenega prehoda so med drugim:
- Finančna sredstva: Za sofinanciranje naložb v zeleni prehod, tako za podjetja kot gospodinjstva, so predvidena znatna sredstva iz Podnebnega sklada. Velik delež teh sredstev je namenjen spodbujanju energetske sanacije stavb in prehodu na obnovljive vire energije.
- Energetski sektor: Napredek pri prehodu na obnovljive vire energije (OVE) je ključen. Čeprav so vidni projekti in spodbude (npr. sončne elektrarne na zasebnih objektih), analize opozarjajo, da je pospešitev razvoja OVE še vedno med največjimi izzivi.
- Transport: Načrtovanje kaže na povečanje sredstev za področje trajnostne mobilnosti. Ukrepi so usmerjeni v zmanjšanje emisij v prometu in razvoj infrastrukture za brezemisijska vozila.
Evropski zeleni dogovor
Prehod v nizkoogljično krožno gospodarstvo je eden od ključnih dejavnikov zagotavljanja dolgoročne produktivnosti gospodarstva in splošne odpornosti družbe. “Z reformami in naložbami Načrta za okrevanje in odpornost podpiramo doseganje ciljev Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta Republike Slovenije in prispevamo k uresničevanju Evropskega zelenega dogovora”, še pojasnjujejo.
Ključna področja aktivnosti
Realizacija zelenega prehoda je kompleksna in zahteva usklajeno delovanje države, gospodarstva in prebivalstva. Nekatere kritične točke so:
Raba energije in cilji
Slovenija je na lestvicah uspešnosti boja s podnebnimi spremembami (CCPI 2026) ocenjena kot “srednje uspešna”. Nizka ocena se nanaša predvsem na visoko rabo energije na prebivalca in na ambicioznost ciljev na tem področju. Kritike letijo na počasan napredek pri opuščanju fosilnih goriv in na premik cilja podnebne nevtralnosti na kasnejše leto.
Vlaganja in finančni mehanizmi
Pomemben del sofinanciranja, ki je na voljo do konca leta 2026, je namenjen sektorjem, kot so kultura (zeleni prehod v kulturi, ki poteka med letoma 2024 in 2026) in energetska sanacija domov.
Podpora evropskih skladov
Stanje slovenskega zelenega prehoda v letu 2026 se kaže kot faza intenzivnega financiranja in strateškega preoblikovanja, podprta z zgoraj navedenimi evropskimi mehanizmi. Kljub napredku na določenih področjih je nujen močnejši in hitrejši premik v smeri dekarbonizacije in povečanja deleža obnovljivih virov energije, da bi se izpolnili dolgoročni cilji.
Preberite še: Plan B za Slovenijo: kako lahko preusmerimo družbo v trajnostno smer?
