Psihični stres je sodoben spremljevalec življenja, a se redko zavedamo, da ne vpliva le na naše razpoloženje, ampak tudi neposredno oslabi naš imunski sistem in nas naredi bolj dovzetne za okužbe in bolezni – posebej v zimskih mesecih, ko so prehladi in bolezni še bolj pogoste.
Oslabljen nadzor in kronično vnetje
Ko telo zazna stres, sproži mehanizem boj ali beg. Ta reakcija vključuje HPA os, ki sproži val hormonov, zlasti kortizola. Kortizol je sicer ključen za uravnavanje vnetij in kratkoročno mobilizacijo energije, vendar dolgotrajno povišanje povzroči resne težave.
Stalna prisotnost visokih ravni kortizola sčasoma povzroči, da imunski sistem postane odporen na njegove protivnetne učinke (kortizolna rezistenca). To pomeni, da se kronično, nizko stopenjsko vnetje v telesu ohranja in celice naravnega ubijalca (Natural Killer cells), ki so prva obramba pred virusi in rakavimi celicami, postanejo manj učinkovite.
Telo preusmeri energijo k funkciji preživetja
Telo, ki je nenehno v stanju pripravljenosti, preusmerja energijo od obrambnih funkcij k preživetvenim. Posledično se upočasni proizvodnja novih limfocitov T in B, ki so nujni za spomin in boj proti patogenom.
Kronični stres torej ne povzroča le tesnobe. S hormonskimi spremembami dobesedno zmanjšuje sposobnost telesa, da se brani. Upravljanje stresa s tehnikami sproščanja, telesno aktivnostjo in ustreznim spancem je zato ključno ne le za duševno, ampak tudi za fizično zdravje.
