Večina držav Evropske unije je v zadnjem desetletju zmanjšala porabo alkohola, a ne povsod. Podatki iz poročila Health at a Glance 2025 kažejo, da so nekatere države ta trend obrnile, medtem ko Evropa kot celota ostaja regija z najvišjo porabo alkohola na svetu. To ima tudi resne posledice za zdravje prebivalstva.
Slovenija ni sledila splošnemu trendu zmanjševanja
Povprečna letna poraba alkohola na prebivalca v državah OECD je leta 2023 znašala 8,5 litra čistega alkohola. V EU je razpon precej širok: Grčija je z 6,6 litra na prebivalca na samem dnu, medtem ko Romunija, Portugalska in Latvija presegajo 11,5 litra letno.
Slovenija se po teh podatkih uvršča nekje na sredino, a v zgornjo polovico držav. Leta 2013 je povprečna poraba znašala 9,5 litra čistega alkohola na prebivalca, leta 2023 pa se je nekoliko povečala na 9,7 litra. To pomeni, da Slovenija v zadnjem desetletju ni sledila splošnemu trendu zmanjševanja.
Primerjava s sosednjimi državami razkrije zanimivo sliko. Hrvaška je nad slovenskim povprečjem: poraba se je z 10,6 litra leta 2013 povečala na 10,8 litra leta 2023. Avstrija ostaja med državami z najvišjo porabo – pred desetletjem je bila pri 11,3 litra, danes pa že pri 11,9 litra na prebivalca. Italija je po absolutnih številkah pod Slovenijo, vendar se tudi tam poraba povečuje: z 7,4 litra leta 2013 na približno 8 litrov leta 2023.
Uživanje alkohola povezano s povečanim tveganjem za več vrst raka
Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da je Evropska unija podregija z največjo porabo alkohola na svetu, kjer je rak postal celo glavni vzrok smrti. Uživanje alkohola je povezano s povečanim tveganjem za več vrst raka, med drugim raka ustne votline, grla, jeter, debelega črevesa in dojk.
Poleg splošne porabe je zaskrbljujoče tudi t. i. prekomerno pitje. Leta 2023 je v državah OECD v povprečju 27 odstotkov prebivalcev, starejših od 15 let, vsaj enkrat mesečno v kratkem času zaužilo velike količine alkohola. Najvišje stopnje beležijo Grčija, Irska in Švedska, kjer je takšno pitje priznalo več kot 40 odstotkov ljudi.
Posebej zaskrbljujoče pitje alkohola med otroki
Pozornost vzbuja tudi pitje alkohola med otroki in mladostniki. V državah OECD se je delež 11-letnikov, ki so v zadnjem mesecu pili alkohol, med letoma 2018 in 2022 nekoliko povečal, s 4 na 5 odstotkov. V EU so najvišje stopnje med najmlajšimi zaznali na Češkem, v Franciji, na Madžarskem, v Bolgariji in Romuniji. Strokovnjaki opozarjajo, da zgodnji začetek pitja povečuje tveganje za duševne stiske, slabše kognitivne sposobnosti in večjo porabo alkohola v odrasli dobi.
Razlike so opazne tudi med spoloma. V Sloveniji poroča o večkratni opitosti v življenju približno 21 odstotkov deklet in 25 odstotkov fantov, kar državo znova uvršča nekje na sredino. Na Hrvaškem so deleži nekoliko višji, v Italiji pa presenetljivo izstopajo deklice, medtem ko Avstrija beleži zelo visoke deleže pri obeh spolih.
