V decembru se slovenske kuhinje napolnijo z vonjem po suhem sadju, oreščkih in toplih začimbah, ki napovedujejo prihod prazničnih dni. Med prazničnimi dobrotami izstopa sadni kruh, v osrednjih Slovenskih goricah poznan kot klecnprot, ki je že dolgo simbol domačnosti, obilja in skupnih trenutkov ob mizi. Kot pojasnjuje Marjana Firbas z Domačije Firbas v Cogetincih: “Suhi krhlji so bili pri hiši skoraj od nekdaj. Tudi pri nas. Sadni kruh vedno pečemo za božič in ga potem podarimo ljudem, ki delajo z nami.”
Tradicionalna priprava “klecnprota”
Klecnprot so tamkajšnje gospodinje pripravljale po tradicionalnem postopku. Najprej so narezale suho sadje (marelice, hruške, slive, orehe in lešnike) ter ga namočile v mešanico ruma, sladkorja, vanilije in cimeta. Nato so pripravile testo iz bele in ržene krušne moke, vode in kvasa, vanj vmešale namočeno sadje, oblikovale hlebec in pustile, da vzhaja. Medtem so zakurile ogenj v krušni peči, in ko je bila temperatura primerna, je bil hlebec spečen. Sadni kruh je bogat in aromatičen, primeren kot samostojna jed ali praznična sladica.
Domačija Firbas, ki deluje že 32 let, je znana po kakovostnih domačih dobrotah, od kruha in gibanic do mesa, marmelad in žitne moke. Marjana Firbas, ki je bila tudi osem let predsednica kmečkih deklet in žena v Cerkvenjaku, poudarja: “Pri nas na kmetiji se vedno trudimo, da imamo domače stvari. Vse od govedine, svinjine, zajcev, pa tudi ovčje meso. Da je vse domače. Ljudje prihajajo iz celega sveta in pri nas ostanejo tudi po več dni.”
50-letnica Društva kmečkih deklet in žena Cerkvenjak
Tradicionalna priprava hrane je tesno povezana tudi z Društvom kmečkih deklet in žena Cerkvenjak, ki bo prihodnje leto praznovalo 50-letnico delovanja. Najstarejša članica je stara 86 let, njena življenjska modrost in humor pa dajejo energijo celotnemu društvu. Kot pravi Lidija Šipek, predsednica društva: “Vsakič, ko imamo kakšno akcijo, se čudim, odkod ji energija. To je očitno volja do življenja.”
Članice društva so aktivne tako v lokalni skupnosti kot širše. Nedavno so sodelovale pri tradicionalnem slovenskem zajtrku, skupaj s šolo in vrtcem pripravile jabolčni zavitek, gobovo juho z ajdovimi žganci in ocvirkovo pogačo. Za otroke prirejajo pečen in kuhan kostanj, v okviru šole pa deluje tudi njihova zeliščarska sekcija.
50-letnico bodo v društvu obeležili junija prihodnje leto, ko bodo v okviru stalne prireditve Vesela kuharija pripravili pester kulturni program in predstavili bogato zgodovino društva. Do konca decembra pa jih čakajo še tradicionalni božični sejem 19. decembra na trgu pred občino in blagoslov jaslic pred cerkvenjaško župnijsko cerkvijo.
Celoten članek si preberite na maribor24.si.
