Povprečna starost v Sloveniji vztrajno narašča, leta 2024 je dosegla že 44,5 leta. Preverite, katere občine so najstarejše in kaj “demografska bomba” pomeni za nas.
Demografski trendi
Slovenija se sooča z neizprosnim demografskim trendom, ki spreminja podobo naše družbe. Najnovejši podatki kažejo, da se povprečna starost v Sloveniji vztrajno zvišuje, kar državo postavlja pred resne izzive. Medtem ko so nekateri deli države, kot je občina Osilnica, že presegli mejo 52 let, se celotna populacija pospešeno stara, kar prinaša nove obremenitve za zdravstveni in socialni sistem.
Povprečna starost Slovencev
Podatki Statističnega urada Republike Slovenije razkrivajo, da je povprečna starost prebivalcev Slovenije sredi leta 2023 znašala 44,1 leta. Moški so bili v povprečju stari 42,6 leta, ženske pa 45,5 leta. Pričakovano trajanje življenja ob rojstvu je za deklice, rojene v letu 2023, znašalo 85 let, za dečke pa 79 let.
V letu 2024 se je povprečna starost še rahlo povečala, in sicer na 44 let, trenutna povprečna starost pa decembra 2025 znaša 44,5 let.
Občine z najvišjim deležem povprečno starega prebivalstva
Leta 2023 je bila povprečna starost prebivalcev najvišja v občini Osilnica (52,9 leta), sledili pa so prebivalci občin Kostel (52,0 leta), Hodoš (50,9 leta) in Šalovci (50,2). V preostalih občinah je bila povprečna starost prebivalcev nižja od 50 let. Čeprav so v povprečju najstarejši prebivalci živeli v dveh občinah, ki sta del statistične regije jugovzhodna Slovenija, je imela ta regija drugo najnižjo povprečno starost prebivalcev (43,2 leta), najnižjo pa osrednjeslovenska (42,5 leta). Najvišjo povprečno starost prebivalstva je izkazovala pomurska statistična regija (46,6 leta).
Le v treh občinah je bila povprečna starost prebivalstva pod 40 let. V povprečju najmlajše prebivalstvo je živelo v občini Gorenja vas – Poljane, kjer je povprečna starost bila 39,5 leta.
Občine z najvišjim deležem starega prebivalstva
Na spletni strani interaktivne kartografske aplikacije za prikazovanje statističnih podatkov pa si lahko ogledate tudi občine z najvišjim indeksom staranja. Kot navajajo na omenjenem spletišču, indeks staranja je razmerje med prebivalci, starimi 65 ali več let, in prebivalci, mlajšimi od 15 let. Indeks staranja 105 pomeni, da na 100 mladih oseb (mlajših od 15 let) prebiva 105 starejših oseb (starejših od 64 let).
Za podrobnejše podatke vsake občine lahko obiščete tudi to spletno stran. V spremenljivkah pa nastavite sledeče podatke: Prebivalstvo – indeks staranja – skupaj. Ob tem označite leto 2025 in občine. Ugotovite, kolikšen del starega prebivalstva živi v vaši občini?
Novejši demografski pojav
Kot poroča Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), je staranje prebivalstva novejši demografski pojav, saj se je povečanje deleža starih ljudi v populaciji v izrazitejši obliki pojavilo šele v dvajsetem stoletju.
“Visoka rodnost v začetku 20. stoletja, znižanje umrljivosti in s tem daljšanje življenjske dobe sta v večini sedanjih držav Evropske unije privedla do porasta absolutnega števila in deleža prebivalcev, starejših od 64 let. Od šestdesetih let prejšnjega stoletja dalje je najbolj padala umrljivost po 60. letu starosti, kar je na glavo obrnilo trend umrljivosti, ki je veljal zadnji dve stoletji. To je povzročilo dramatičen porast deleža prebivalcev, starejših od 75 let,” poroča omenjen inštitut.
Demografsko gibanje v Sloveniji
Na NIJZ poudarjajo, da je stanje demografskega gibanja podobno takšnemu, ki je prisotno v drugih razvitih državah.
Prebivalstvo Slovenije spada že več kot desetletje med stara prebivalstva.
Razvite države se že srečujejo z negativnimi posledicami staranja prebivalstva, saj prihaja do globalnega naraščanja števila poškodb okončin, vnetnih in degenerativnih bolezni sklepov ter bolezni in poškodb hrbtenice. V prihodnosti lahko pričakujemo, da se bo problem poškodb, še posebno zaradi padcev, povečeval zaradi naraščanja deleža starih ljudi v populaciji, kar privede do povečanja potreb po dolgotrajni oskrbi oz. domski oskrbi in posledično porast stroškov v zdravstvenem sistemu”, zaključujejo.
