Božična poraba v Evropski uniji se je leta 2025 občutno povečala. Kljub inflacijskim pritiskom in zaostrovanju varnostnih pravil, zlasti na področju igrač, potrošniki v prazničnem času znova segajo globlje v denarnice. Z bližanjem božiča in v polnem zamahu nakupovanja daril naj bi po podatkih platforme Statista največ zapravili v Nemčiji, ki tako ostaja največji praznični trg v EU.
Darila bodo letos v povprečju nekoliko dražja
Po ocenah bo maloprodajna poraba v Nemčiji v božičnem obdobju letos dosegla približno 85,24 milijarde evrov. Sledi Francija z okoli 71,65 milijarde evrov, na tretjem mestu pa je Italija, kjer naj bi poraba presegla 43 milijard evrov. V širšem evropskem prostoru izstopa Združeno kraljestvo, kjer raziskava PwC napoveduje 3,5-odstotno rast porabe v primerjavi z letom 2024, in to kljub razmeroma zadržanemu začetku prazničnega trgovanja.
Darila bodo letos v povprečju nekoliko dražja. Po podatkih Eurostata je bila letna inflacija v evroobmočju novembra 2025 ocenjena na 2,2 odstotka, kar je več kot mesec prej. Kljub temu analitiki ne pričakujejo večjega padca porabe. »Pričakuje se, da bo praznična poraba odražala previdno miselnost, a hkrati tudi izrazito občutljivost na cene in večjo naklonjenost cenovno dostopnim razvajanjam,« so zapisali pri Mastercard Economics Institute.
Katera darila kupujemo?
Med najbolj priljubljenimi darili v EU tudi letos prevladujejo izdelki s področij lepote, mode in elektronike. Podatki kažejo na zanimive razlike med državami. V zadnjem četrtletju leta 2024 so na Češkem največ zapravili za kozmetiko, na Poljskem so bili najbolj priljubljeni nakit in ure, v Španiji so izstopali rabljeni izdelki, v Italiji pa gospodinjski aparati. Čehi so med vsemi Evropejci največ namenili tudi za igre in igrače.
Kar 96 odstotkov pregledanih igrač ni izpolnjevalo varnostnih zahtev EU
Prav igrače pa ostajajo eno bolj problematičnih področij z vidika varnosti. Lani sta bila kozmetika in igrače najpogosteje prijavljena izdelka zaradi varnostnih tveganj v EU, pri čemer so bile v skoraj polovici primerov kot glavni vzrok navedene škodljive kemične sestavine. Na to opozarja tudi združenje Toy Industries of Europe (TIE), ki je pregledalo 70 igrač z vrha iskalnih rezultatov na sedmih večjih spletnih platformah, ki dostavljajo v Belgijo in Francijo. Kar 96 odstotkov pregledanih igrač ni izpolnjevalo varnostnih zahtev EU, 86 odstotkov pa jih je imelo resne pomanjkljivosti, kot so majhni deli z nevarnostjo zadušitve, močni magneti in enostaven dostop do baterij.
Kot odgovor na te izzive je Evropski svet oktobra letos odobril nova pravila o varnosti igrač. Ta med drugim uvajajo digitalni potni list za boljše sledenje igračam, ki se prodajajo prek spleta, ter prepovedujejo uporabo kemičnih snovi, ki so lahko škodljive za zdravje otrok. Namen ukrepov je zagotoviti večjo varnost, hkrati pa okrepiti zaupanje potrošnikov v času, ko je spletno nakupovanje daril v porastu.
