Hrvaška je, kot poročajo tamkajšnji mediji, naredila pomemben premik v smeri morebitne gradnje prve jedrske elektrarne na svojem ozemlju. Osnutek predloga zakona o uporabi jedrske energije v civilne namene, ki je trenutno v javni razpravi, namreč predvideva tudi to možnost. Dokument je pripravila strokovna javnost, odločitev o sami gradnji pa bi bila sprejeta šele po zaključku vseh potrebnih študij in analiz, ki bi potrdile izvedljivost projekta.
Do leta 2040 bi najmanj 30 odstotkov električne energije proizvedli v jedrskih elektrarnah
Hrvaško ministrstvo za gospodarstvo je osnutek zakona v javno obravnavo poslalo v tem mesecu. Med cilji dokumenta je tudi dolgoročna usmeritev, da bi do leta 2040 najmanj 30 odstotkov električne energije v državi proizvedli v jedrskih elektrarnah. To bi pomenilo skoraj podvojitev sedanjega deleža, saj Hrvaška trenutno približno 16 odstotkov elektrike pridobi iz Nuklearne elektrarne Krško.
Predlog zakona je pripravila posebna strokovna delovna skupina, ki naj bi v prihodnje sodelovala tudi pri vzpostavitvi pogojev za ustanovitev neodvisnega regulatornega organa za jedrsko energijo. Poleg tega bo skupina sodelovala pri pripravi študij in iskanju morebitnih lokacij za jedrske objekte ter pri presoji finančnih in ekonomskih vidikov uporabe tehnologije malih modularnih reaktorjev v primerjavi z velikimi jedrskimi elektrarnami.
Hrvati s strahom pred jedrskimi elektrarnami
Med člani delovne skupine je tudi hrvaški jedrski fizik Tonči Tadić, ki je za časnik Jutarnji list poudaril, da ga veseli ponoven razmislek o jedrski energiji po več desetletjih zadržanosti. Kot je dejal, se Hrvaška po 40 letih moratorija znova odpira uporabi jedrske energije v civilne namene.
»Prihodnost Evropske unije je v kombinaciji obnovljivih virov energije, fuzije in nove generacije jedrskih elektrarn z malimi reaktorji. V naši javnosti je prisoten strah pred jedrskimi elektrarnami, vendar je neutemeljen,« je dejal Tadić.
Hrvaška in Slovenija že več kot štiri desetletja sodelujeta pri upravljanju Nuklearne elektrarne Krško, kjer imata obe državi po 50-odstotni lastniški delež. Hrvaška je v preteklosti večkrat izrazila interes za nadaljevanje tega sodelovanja, ideji o sodelovanju drugih držav ali zasebnih vlagateljev pri morebitni gradnji drugega bloka krške nuklearke pa je naklonjena tudi Slovenija.
