Ob “modrem ponedeljku”, dnevu, ki se je v javnosti uveljavil kot najbolj depresiven dan je psihologinja Vanja Gomboc, za Vestnik pojasnila, da je to obdobje za mnoge zaznamovano z utrujenostjo po praznikih, hladnim vremenom, krajšimi dnevi in finančnimi skrbmi. To lahko privede do začasne otožnosti, pomanjkanja motivacije ali občutkov osamljenosti. Gombčeva pa opozarja, da je pomembno razlikovati med takšno prehodno stisko in depresijo kot resno duševno boleznijo.
Ob tem dnevu so na Vestniku odprli tudi resnejšo temo samomorov, o kateri se še vedno govori preveč zadržano. Slovenija kljub upadanju števila samomorov v zadnjih dvajsetih letih, še vedno sodi med države z visoko stopnjo smrti zaradi samomora. Podatki, ki jih v Sloveniji zbirajo že od leta 1965 kažejo, da je bilo leto 2024 zabeleženo najnižje število samomorov doslej, podatki za leto 2025 še niso znani.
Statistika ne odraža zgolj številk
Kljub temu ostajajo izrazite regionalne razlike – vzhodne regije beležijo več samomorov kot zahodne, najvišje številke pa je v letu 2024 dosegala pomurska regija.
Psihologinja Gomboc opozarja, da statistika ne odraža zgolj številk, temveč za vsakim primerom stojijo posamezne življenjske zgodbe, globoke osebne stiske ter svojci, ki se soočajo z izgubo in žalovanjem.
Kot navaja Vestnik, na pojavnost samomorov vplivajo številni dejavniki, med njimi tudi okolje, v katerem posameznik živi. V okoljih, kjer so duševne težave še vedno stigmatizirane, se ljudje težje odločijo za iskanje pomoči, saj jih je strah obsojanja ali nerazumevanja okolice. Stroka zato poudarja pomen normalizacije iskanja pomoči in odprtega pogovora o duševnem zdravju.
“Ljudje, ki so v hudi stiski, svojo situacijo pogosto doživljajo drugače kot takrat, ko se počutijo razmeroma dobro. V takšnih trenutkih se jim lahko zdi, da jim nihče ne more pomagati ali da so njihove težave prevelike. Čeprav to ne drži, pa lahko te misli posameznika ovirajo pri iskanju pomoči” poudarja Vanja Gombc.
Kje vse lahko poiščemo pomoč?
Pri Vestniku še opominjajo, da je v Sloveniji na voljo več načinov pomoči ljudem v duševni stiski; osebni zdravnik, centri za duševno zdravje odraslih ter otrok in mladostnikov, dispanzerji za mentalno zdravje, centri za krepitev zdravja, centri za socialno delo, psihološke svetovalnice, nevladne organizacije ter spletni viri, kot je platforma To sem jaz oziroma spletna stran Živ Živ.
Psihologinja nekaj besed naslavlja tudi na bralce: “Tistim, ki se soočajo s hudo duševno stisko, želimo sporočiti, da niso sami. Pomembno je, da si dovolijo spregovoriti in se odpreti nekomu, ki mu zaupajo. Pomoč je na voljo in ni znak šibkosti, če jo poiščemo.”
Če potrebujete pogovor ali ste v stiski, lahko pokličete:
· 116 123 – Zaupni telefon Samarijan in Sopotnik (24h/dan)
· 116 111 – TOM – telefon za otroke in mladostnike (vsak dan med 12. in 20. uro)
· 01 520 99 00 – Klic v duševni stiski (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj)
· 031 233 211 – Ženska svetovalnica – krizni center (24h/dan)
· 080 11 55 – SOS telefon (24h/dan)
