Kadar se pojavijo ključna življenjska vprašanja, kot so kaj študirati ali katero službo sprejeti pogosto sledi en sam korak: odpreti Google ali AI-orodje.
V svetu, kjer je prihodnost negotova, tempo življenja hiter, sram in dvom pa pogosta občutka, algoritmi vse pogosteje prevzemajo vlogo pomoči navigiranja človeškega življenja. Iskalniki in umetna inteligenca danes za mnoge ne predstavljajo več izključno orodja za iskanje informacij, temveč tudi osebnega pomočnika. Ko se pojavijo osebna kompleksna vprašanja, kot so »kaj naj naredim«, »ali je to prava odločitev« ali »sem edini, ki tako razmišlja«, se številni po nasvet ne obračajoveč na starše ali skrbnike, temveč na ChatGPT ali Google.
Po študiji, izvedeni v Združenih državah Amerike, eden izmed petih najstnikov, starih med 13 in 17 let, uporablja AI‑spremljevalca enako pogosto ali celo pogosteje, kot preživlja čas s prijatelji in vrstniki. Mladostništvo je izjemno pomembna faza v človeškem razvoju in ključen del oblikovanja socialnih veščin. V kolikor pa njihove intimne odnose nadomestijo tehnološka orodja, lahko opazimo, da prihajamo do obdobja, v katerem je človeška povezanost potisnjena na stran, da bi ustvarila prostor za »izpopolnjenega« umetnega partnerja ali spremljevalca.
Zakaj prihaja do tega premika?
Umetna inteligenca in iskalniki, kot je Google, so vedno na voljo, potrpežljivi in hitro odzivni. Za otroke in mladostnike, ki pogosto doživljajo občutke nelagodja, strahu pred kritiko ali negativnim odzivom okolice, takšna orodja predstavljajo prostor, kjer lahko postavljajo vprašanja brez dejanskih družbenih posledic. AI jim odgovarja brez graje, brez očitkov in brez opozarjanja na napake ali napačne odločitve.
Pomemben dejavnik je tudi upad zaupanja v primarne skrbnike. Mnogi otroci odraščajo ob prezaposlenih ali čustveno odsotnih starših, v preobremenjenem šolskem sistemu in zapletenih odnosih med vrstniki. Ko izgubijo občutek, da se lahko varno izražajo, se zatečejo k umetni inteligenci, ki pa ne nadomešča staršev ker bi bila boljša, temveč zato, ker je enostavnejša in vedno dostopna.
Kakšne posledice pa ima takšna uporaba AI-ja?
Na prvi pogled se zdi, da v takšnem odnosu med osebo in orodjem, ne prihaja do ničesar spornega. AI ponuja logične odgovore, temelječe na širokem naboru virov, nudi nasvete in razpolaga z obsežno količino informacij. Vendar raziskave kažejo, da je uporaba umetne inteligence za osebne nasvete povezana z višjim tveganjem za razvoj depresije in anksioznosti. Posamezniki, ki preživljajo več časa v interakciji z AI, niso le bolj dovzetni za duševne stiske, temveč postopoma izgubljajo socialne veščine, ki so ključne za psihološko dobrobit.
Poleg tega umetna inteligenca ni brezhibna: pogosto ustvarja napačne ali zavajajoče odgovore in nima čustvenega razumevanja, ki je nujno potrebno pri občutljivih osebnih dilemah. To je razvidno v trenutnem sodnem postoku proti ChatGPT‑ju, v katerem je orodje domnevno spodbujalo 23‑letnega študenta k samomoru, pri čemer mu je opisovalo smrt kot »prečudovit prostor«. Ter v drugi obravnavi, kjer je sin umoril svojo 83-letno mamo in nato knočal svoje življenje, na podlagi nasvetov danih iz istega algortitma.
Kljub temu panika ni potrebna, le pazljivost. Ko umetna inteligenca postane primarni vir nasvetov in celo nadomestek za odnose, je nujno priznati, da digitalna orodja ne morejo nadomestiti resničnih ljudi brez resnih psiholoških posledic. Pri otrocih in mladostnikih, ki že kažejo znake tovrstne odvisnosti, je ključno normalizirati negotovost in nelagodje kot del vsakdanjega življenja ter ustvariti odprt, varen prostor, kjer bodo lahko brez strahu izražali svoje stiske in čustvene dileme.
