Zakaj Gen Z opušča navdihujoče zgodbe in išče resnične, neolepšane pripovedi, ki odražajo vsakdanje življenje.
Navdihujoče zgodbe so bile dolga leta stalnica medijskih vsebin: posamezniki, ki so premagali vse ovire, uspeli kljub nemogočim razmeram in postali dokaz, da je z dovolj volje in pozitivne naravnanosti mogoče doseči vse. A generacija Z se na takšen način pripovedovanja vse pogosteje odziva z odporom. Ne zato, ker bi izgubili empatijo ali zanimanje za zgodbe o uspehu, temveč ker v njih ne prepoznavajo lastne resničnosti.
Gen Z odrašča v svetu stalne negotovosti, preobremenjenosti z neskončnimi informacijami in obkroženostjo z družbenimi mediji, kjer se ves čas primerjajo z drugimi. Hkrati pa so dobro seznanjeni z resničnim stanjem sveta, ki pogosto ni postavljeno v pozitivni luči. Namesto idealiziranih uspehov, mladi vse pogosteje iščejo iskrene, neolepšane pripovedi, ki ne obljubljajo prebojev, temveč govorijo o neuspehih, utrujenosti in vsakdanjem življenju. Lahko bi rekli, da postajajo generacija brez filtra.
Dve skupini, vsak kovanec ima dve plati
Vendar ni vse tako enostransko. Seveda obstajajo mladostniki, ki še vedno sledijo navdihujočim zgodbam in v njih najdejo upanje, a ti postopoma postajajo manjšina. Preostanek se razdeli v dve glavni skupini ločeni glede na njihov odziv na svet.
Prva skupina so strogi realistii in cinični posamezniki, ki le stežka dopuščajo prostor idealiziranemu življenju. Ne iščejo optimizma, temveč potrditev lastnih izkušenj. Ne berejo, da bi verjeli, da bo vse v redu, ampak da bi razumeli, zakaj morda ne bo. Njihov izbor vsebin vključuje pričevanja o izgorelosti brez rešitve, opise negotovosti, literarne eseje in analize ekonomskih ali političnih stanj, ki ponujajo pojasnila in razlage. Pogosto posegajo po ironičnem ali suhem humorju, kjer smeh ni razbremenitev, temveč obrambni mehanizem.
Druga skupina pa se zateka k pobegu v fantazijske svetove, vključno s fantazijsko literaturo in fan-fiction. Pri njih fantazija nadomešča resnični prostor, kjer pogosto občutijo omejenost in malo vpliva na prihodnost. V fantazijskem svetu so odločitve smiselne, posledice pregledne, zgodbe pa nudijo koherentnost, ki je v resničnosti pogosto ni. Nekateri izvajajo tudi maladaptive daydreaming, s čimer blažijo dolgčas, praznino ali tesnobo in se varno umaknejo od realnega sveta. Čeprav ta literatura ni vedno kakovostna ali globoka, jim daje občutek varnosti: ne zanika realnosti, temveč omogoča začasno distanco.
Obe skupini tako izgubljata zaupanje v navdihujoče zgodbe. Zanje te pripovedi pogosto vzbudijo nelagodje, saj zaznavajo, da obljubljajo laži ali prikrivajo resničnost. V svetu, kjer se mladi ne morejo identificirati z idealiziranimi zgodbami, iskrenost, ranljivost in vsakdanjost postajajo ključne vrednote pri izbiri vsebin.
