Slovenija se sooča z alarmnim padcem bralne pismenosti med odraslimi in mladimi. Le 5,4 % odraslih dosega najvišjo raven besedilnih spretnosti, medtem ko 49 % odraslih v enem letu ne prebere niti ene knjige, katera ni vezana na delo ali študij, kaže raziskava Knjiga in bralci 2019.
Podatki iz leta 2022 dodatno opozarjajo, da je četrtina odraslih komaj pismenih in se sooča z resnimi težavami pri razumevanju besedil. Podobno stanje je tudi med mladimi: leta 2023 je le 75 % dijakov doseglo temeljno raven pismenosti, kar pomeni 8-odstotni upad v primerjavi z preteklostjo. Napovedi kažejo, da se lahko situacija še poslabša, zato je nujno potrebno ukrepanje že danes.
Zakaj je pismenost nujno pomembna?
Strokovnjaki opozarjajo, da pismenost ni pomembna le za branje knjig. Nizka raven bralne pismenosti vpliva na več področij življenja. Finančne posledice so velike – ljudje z nizko pismenostjo pogosto ne razumejo drobnega tiska pri pogodbah ali kreditih, kar vodi do slabih finančnih odločitev. Poleg tega se omejijo zaposlitvene možnosti, kar lahko vzdržuje ali celo poglablja cikel revščine. Nizka pismenost je tudi povezana z slabšim zdravjem, krajšim življenjskim obdobjem in večjo izpostavljenostjo izkoriščanju.
Strokovnjaki opozarjajo, da je ohranjanje in izboljševanje pismenosti mladih ključnega pomena za prihodnje generacije. Ljudje z nizko pismenostjo se namreč težje vključujejo v višjo izobrazbo in pogosteje pristanejo na nizko plačanih delovnih mestih.
Zakaj prihaja do nepismenosti?
Problem padca pismenosti izhaja iz več različnih področij. Temelj kakovostne pismenosti se začne že v otroštvu, a v sodobnem času so starši in skrbniki pogosto prezaposleni. Namesto da bi otrokom brali pravljice, krepili njihovo pozornost in širili besedni zaklad, se pogosto zatečejo k tehnologiji, ki otrokom zapolni čas, a ne spodbuja bralnih sposobnosti.
Pri odraslih se padanje pismenosti pojavlja predvsem kot posledica pandemije, ki je razkrila razkorak med formalno izobrazbo in dejanskimi sposobnostmi študentov in dijakov. Poleg tega uporaba novih tehnologij, kot je umetna inteligenca (AI), zmanjšuje sposobnost kritičnega vrednotenja besedil, zmanjšuje pozornost in omejuje sposobnost ohranjanja informacij. Po raziskavah se je svetovna uporaba AI med študenti in dijaki povečala z 66 % v letu 2024 na 92 % v letu 2025, trend pa se pričakuje, da bo še naraščal.
Strokovnjaki opozarjajo, da prekomerna uporaba AI ne vpliva le na naravoslovne spretnosti, temveč tudi na bralne in analitične sposobnosti, kar vodi do izgube kritičnega mišljenja in večje akademske nepoštenosti.
Kako izboljšati pismenost?
Ključno je ohranjati stroge kriterije pismenosti, ki se ne prilagajajo le tehnološkim ali generacijskim spremembam. Bralna kultura mora temeljiti na razumevanju vsebine in povezovanju konceptov, ne zgolj na površinskem branju.
Priporočljivo je začeti postopoma: z lahkim branjem in pisanjem, kjer prebrano besedilo povzamete in pojasnite ključne termine. Takšen pristop omogoča trdno podlago za nadaljnjo nadgradnjo pismenosti.
Ko osvojite osnovno raven, se osredotočite na zahtevnejša dela, ki jih razumete ne le skozi zgodbo ali dogodke, temveč tudi skozi njihove koncepte in ideje. Pri tem je pomembno zavedanje, da niso vsa literarna dela enako kakovostna, zato je izbira besedil ključnega pomena.
Rešitev ni zgolj v branju knjig, temveč v celovitem spodbujanju bralne kulture, razumevanja besedil in kritičnega mišljenja, kar posameznikom omogoča, da se učinkovito vključijo v družbo in gospodarstvo.
