Odgovornost za druge pogosto spremlja ljudi tudi v odrasli dobi, kjer tiho nosijo breme družine, partnerjev in sodelavcev – zakaj se to dogaja in kakšne so posledice?
Nevidno breme
Nekateri ljudje vstopijo v odraslost z nevidnim bremenom, ki ga drugi sploh ne opazijo. Gre za stalno odgovornost za druge, ki presega zdravo skrb in se spremeni v življenjski vzorec. Ti posamezniki so pogosto tisti, ki rešujejo težave, pomirjajo konflikte in prevzemajo odgovornost tudi tam, kjer jim ta ne pripada.
Otroške vloge
Vzroki za takšno vedenje pogosto segajo v otroštvo, kjer so morali prehitro odrasti. Otroci, ki so skrbeli za čustva staršev ali stabilnost družine, so se naučili, da so vredni le, če pomagajo. Ta zgodnja vloga “malega odraslega” se kasneje prenese v partnerstva, službo in prijateljstva.
Notranji pritisk
V odrasli dobi se ta vzorec kaže kot močan notranji pritisk, da morajo imeti vse pod nadzorom. Občutek krivde jih spremlja že ob misli, da bi se umaknili ali postavili mejo. Pogosto verjamejo, da bodo brez svoje vloge postali nepomembni ali zapuščeni.
Družbena pričakovanja
Družba takšno vedenje pogosto spodbuja in nagrajuje. Ljudje, ki vedno prevzamejo odgovornost, so označeni kot zanesljivi, močni in požrtvovalni. A pohvale lahko hitro postanejo past, saj utrjujejo prepričanje, da je lastno izčrpavanje nekaj normalnega.
Tiha cena
Cena, ki jo takšni posamezniki plačujejo, je visoka in dolgoročna. Zanemarjajo lastne potrebe, čustva in želje, kar vodi v izgorelost in notranjo praznino. Pogosto se zgodi, da tisti, ki skrbijo za vse druge, sami ostanejo brez podpore.
Pot iz kroga
Prekinitev tega vzorca se začne z zavedanjem, da odgovornost ni enaka ljubezni. Postavljanje meja ne pomeni zavračanja drugih, temveč spoštovanje sebe. Šele ko posameznik prevzame odgovornost tudi za svoje dobro počutje, lahko gradi bolj zdrave in uravnotežene odnose.
