Dvig minimalne plače: socialni ukrep z gospodarskim repom
Dvig minimalne plače v višini 1.482 evrov bruto, oziroma okoli 1.000 evrov neto, predstavlja dobro novico za veliko večino gospodinjstev. Pomeni manj pritiska na socialne transferje, manj delovno revnih in večjo finančno stabilnost za tiste na spodnjem robu plačne lestvice. Minimalna plača ni zgolj ekonomska kategorija. Je tudi signal vrednosti dela.
Za mnoge gre za nujen popravek življenjskih razmer. Vendar ima ukrep tudi manj vidno ozadje. Za samozaposlene, predvsem tiste z minimalnimi prispevki, pomeni začetek novega stroškovnega vala.
Kdo dolgoročno nosi breme višjih plač?
Razprava o minimalni plači se pogosto ustavi pri bruto in neto zneskih. Redkeje pa se vprašamo, kdo dolgoročno financira rast stroškov dela.
Pri redno zaposlenih se del bremena porazdeli med delodajalce, državo in produktivnost. Pri samozaposlenih pa je mehanizem bistveno bolj direkten. Višji prispevki niso pogajanje, temveč obveznost. Ne glede na prihodke, panogo ali razmere na trgu.
Sistem tako deluje regresivno. Najbolj obremenjuje tiste z najmanj pogajalske moči. Dvig minimalne plače zato za del gospodarstva pomeni socialni popravek, za drug del pa dodatno tveganje. To ni argument proti višji minimalni plači, temveč opozorilo, da brez prilagoditve sistema prispevkov dolgoročna vzdržnost ni samoumevna.
Dvig, ki ne bo ostal brez posledic
Trenutna minimalna bruto plača znaša 1.277,72 evra. Napovedani dvig na 1.482 evrov pomeni skoraj 16-odstotno povečanje. Gre za največji skok v zadnjih petnajstih letih. Takšni premiki v plačnem sistemu ne morejo ostati izolirani.
Samozaposleni, ki si ne izplačujejo plače, temveč plačujejo prispevke, lahko ob tem hitro spregledajo povezavo. Minimalni prispevki za s.p.-je niso politična odločitev posameznega leta. Določeni so z zakonom in vezani na povprečno bruto plačo v državi.
Minimalna zavarovalna osnova znaša 60 odstotkov povprečne bruto plače. Ko povprečna plača zraste, zraste tudi osnova. In z njo prispevki.
Kako se v resnici določajo prispevki za s.p.-je
Prispevki samozaposlenih temeljijo na statistiki, ne na individualnem položaju. Ne upoštevajo dobičkonosnosti dejavnosti, nihanj prihodkov ali sezonskosti dela. Temeljijo na povprečju celotnega gospodarstva.
Ker velik del zaposlenih prejema minimalno plačo ali plačo tik nad njo, vsak večji dvig minimalne plače občutno dvigne povprečje. K temu je treba prišteti še dvige plač v javnem sektorju, ki še niso zaključeni, saj bodo tudi ti statistično zvišali povprečno plačo.
Rezultat je jasen. Višja povprečna plača v letu 2026 pomeni višje prispevke v letu 2027.
Tiha a vztrajna obremenitev rasti prispevkov
Da bi razumeli razsežnost sprememb, je potreben pogled nazaj. Leta 2020 je polni s.p. plačeval približno 402 evra prispevkov mesečno. Popoldanski s.p. pa okoli 73 evrov.
Danes se ti zneski gibljejo okoli 600 evrov za polni s.p. in več kot 100 evrov za popoldanski s.p.
Projekcije za leto 2027 kažejo, da bi minimalni prispevki za polni s.p. lahko presegli 700 evrov mesečno. To pomeni več kot 300 evrov višje prispevke v sedmih letih. Gre za približno 75-odstotno rast. Inflacija je bila visoka, a rast prispevkov jo je presegla.
Pri polnem s.p. pomeni napovedani dvig povprečne plače dodatnih 50 evrov mesečno. Na letni ravni okoli 600 evrov. Skupaj s predvidenimi uskladitvami za leto 2026 lahko prispevki leta 2027 presežejo 700 evrov mesečno.
Tudi popoldanski s.p. ne bodo ostali nedotaknjeni. Prispevki se lahko zvišajo za okoli 10 evrov mesečno, kar pomeni dodatnih 120 evrov letno. Skupni mesečni strošek bo verjetno okoli 120 evrov.
Zakaj je to pomembno na ravni celotne družbe
V Sloveniji ima status samostojnega podjetnika več kot 120.000 ljudi. To predstavlja približno 5,7 odstotka celotne populacije. Gre za pomemben del delovno aktivnega prebivalstva, ki nosi visoko stopnjo tveganja, a ima omejeno pogajalsko moč.
Višji prispevki pomenijo višje fiksne stroške. Za enak neto dohodek bo potreben večji promet. Pri nizkih maržah, normiranih s.p.-jih ali sezonskih dejavnostih lahko že manjši izpad prihodkov pomeni izgubo ali zaprtje dejavnosti.
Kako se pripraviti na leti 2026 in 2027
Pričakovati je mogoče nadaljnje prilagoditve cen. Ko stroški rastejo, trg ni več poceni. Samozaposleni bodo morali preveriti, ali je njihov poslovni model še vzdržen. Za nekatere bo prehod na dejanske stroške nujen. Ključno bo tudi upravljanje denarnega toka, saj prispevki postajajo ena največjih fiksnih postavk poslovanja.
Dvig minimalne plače je socialno pomemben ukrep, a nekdo ga mora financirati. Del tega bremena bodo posredno nosili samozaposleni. Če pa k temu dodamo še inflacijo, se lahko učinek dviga minimalne plače za mnoge hitro izniči, in nas povrne nazaj v krožni sistem.
Priprava na leto 2027 tako ni več priporočilo.
Je nuja.
