Čeprav se včasih zdi, da digitalni svet izpodriva knjige, mlajša generacija v EU bere precej bolj aktivno kot starejši. Po podatkih Eurostata je 60,1 % ljudi, starih 16–29 let, v zadnjih 12 mesecih prebralo vsaj eno knjigo, kar je več kot pri starostnih skupinah nad 30 let.
Slovenija: študenti in bralne navade
Raziskava o bralnih navadah slovenskih univerzitetnih študentov kaže, da je približno 16 % študentov poročalo, da v zadnjem letu niso prebrali niti ene knjige. Čeprav so ti študentje sicer bolj aktivni pri branju kot povprečna populacija, je ta delež še vedno zelo opazen.
- V zadnjem letu je manj kot 11 % študentov prebralo več kot 20 knjig, kar je nekoliko več kot v prejšnjem ciklu merjenja.
- Poleg tega se kaže trend, da študentje raje posegajo po lažjih in popularnih žanrih. Manj pa po zahtevni literaturi, ki prispeva k globljemu razumevanju besedil.
To je zanimivo zato, ker gre pravzaprav za tako populacijo, pri kateri bi pričakovali večjo popularnost branja, sploh strokovne literature. Podatki pa kažejo, da tudi tukaj branje ni samoumevno.
Osnovnošolci v Sloveniji: bralna značka in zanimanje
Po poročanju slovenskih medijev, projekt Bralna značka, ki spodbuja branje med osnovnošolci, vključuje okoli 70 % učencev. To kaže, da zanimanje za branje še obstaja v mlajših letih. Pogost faktor pa so tukaj učitelji, starši in dodatna motivacija (ocene, nagrane).
Tuje raziskave: mladina in branje
V Združenem kraljestvu le okoli 18,7 % otrok in mladih (8–18 let) bere dnevno za užitek. Prav tako manj kot tretjina teh uživa v branju v prostem času, kar kaže na splošni trend upadanja bralnih navad med mladimi.
Medtem pa v pri Eurostatu statistika kaže, da mladi pogosteje berejo vsaj eno knjigo letno, kar kaže, da je razlika med vsakodnevnim branjem in minimalnim bralnim obsegom velika.
