V zadnjem letu se je slovenski poštni sistem znašel pod plazom oranžnih in modrih paketov. Platforme, kot so Temu, Shein, AliExpress, so nakupovanje spremenile v pravi šport. Kupce hitro očarajo izjemno nizke cene, nekateri izdelki namreč stanejo le nekaj centov. Mnogi izmed njih pa so na voljo po tako bizarno nizki ceni, da stanejo manj kot skodelica kave v centru mesta.
Čustveno izsiljevanje
O nevarnosti poceni izdelkov iz Kitajske in drugih tujih držav smo že poročali, na Slovenski zvezi potrošnikov pa opozarjajo na drugo težavo – to je tako imenovana zavajajoča tehnika, s katero podjetja kupce prisilijo v večje nakupe, kot so jih sprva želeli opraviti. S tem posledično prispevajo k družbenim in okoljskim težavam, ki jih povzroča industrija hitre mode.
Na podlagi nove raziskave, vključno s študijami potrošniških organizacij po vsej Evropi, na Zvezi potrošnikov Slovenije razkrivamo, kako te nezakonite prakse podjetja Shein sprožajo neželeno porabo in finančne izgube za potrošnike, omogočajo lahko širjenje zdravju škodljivih oblačil po Evropi ter ovirajo prizadevanja potrošnikov za zeleno preobrazbo,
opozarjajo na Slovenski zvezi potrošnikov.
Pritožba zoper zavajanja potrošnikov
Omenjena zveza je namreč združila moči in skupaj s še 24. drugimi potrošniškimi organizacijami iz vse Evrope ter krovno potrošniško organizacijo BEUC, sodelovala pri vložitvi pritožbe pri Evropski komisiji in evropskih organih za varstvo potrošnikov (mreži CPC) proti podjetju Shein zaradi uporabe zavajajočih tehnik.
Na kaj še opozarja Slovenska zveza potrošnikov?
Na Slovenski zvezi potrošnikov še pozivajo k prenehanju uporabe zavajajočih tehnik, kot so čustveno izsiljevanje potrošnikov (confirm-shaming), neskončno pomikanje (infinite scroll) in nadležno ponavljanje, pošiljanje sporočil (nagging), saj te po njihovi oceni predstavljajo nepoštene poslovne prakse (v skladu z Direktivo EU o nepoštenih poslovnih praksah).
Pozivajo pa tudi k predložitvi dokazov, da so izjave strank ali sporočila (npr. “majhna zaloga”), ki se potrošnikom večkrat prikazujejo, resnična. Če teh dokazov ne predloži, naj Shein s temi praksami nemudoma preneha.
Dopaminska zanka na klik
Skrivnost uspeha kitajskih trgovskih velikanov seveda ne leži v kakovosti izdelkov, temveč v naši nevrologiji. Vsak klik na gumb “v košarico” sproži majhen odmerek dopamina v naših možganih, poznanega tudi kot hormona sreče. Gre za t.i. “nakupovalno mrzlico”, kjer pričakovanje paketa prinese več užitka kot izdelek sam. Ko paket po dveh tednih končno prispe, dopamin upade, mi pa že iščemo nove izdelke v skupni vrednosti 5 eurov, ki nam bodo prinesli nov val dopamina.
Iluzija varčevanja
Čeprav se tolažimo, da smo z nakupom poceni slušalk za 8 evrov ali majice iz sintetičnih materialov, ki so tako ali tako nevarni za naše telo, finančno prihranili, je resnica pogosto nasprotna. Gre za past majhnih zneskov. Ker so posamezni nakupi poceni, izgubimo pregled nad celoto. Pet evrov tukaj, deset tam in nenadoma ugotovimo, da smo mesečno zapravili sto evrov za predmete, ki bodo končali v predalu ali, še huje, na odpadu. Poceni elektronika in “dupes” (kopije luksuznih znamk) imajo namreč kratek rok trajanja, kar nas sili v ponovne nakupe. Iz tega sledi, da se prej kot slej znajdemo v začaranem krogu, iz katerega skoraj da ni izhoda.
Visoka cena poceni stvari
Zadaj za bleščečimi oglasi pa stoji kruta realnost: ogromen ekološki odtis letalskih prevozov in vprašljivi delovni pogoji. Ko izdelek stane manj kot njegova poštnina, nekdo drug plačuje razliko. Preden naslednjič nasedete odštevalniku časa, ki kriči “še samo 2 minuti do konca akcije!”, uporabite pravilo 48 ur. Če si stvar po dveh dneh še vedno želite, jo kupite. Verjetno pa boste ugotovili, da je bila le trenutna muha vaše dopaminske zanke.
Preberite še: Kupujete na Temu ali Shein? Od julija vas čaka nov strošek
