Valentinovo ali ne valentinovo, to je zdaj vprašanje
Valentinovo vsako leto znova vztraja pri isti obljubi: ljubezen je vsepovsod. V rdečih izložbah, na družbenih omrežjih, v parih, ki pozirajo ob svečah in popolnih večerjah. A hkrati lahko pogledamo okoli nas in se še nikoli nismo počutili bolj osamljene. Ozremo se na ljubeč par, ki se poljublja na sredi mosta in ironično ravno v tistem trenutku zahaja sonce in odletita dva goloba. Pomislite, kdaj se bo vam končno zgodilo nekaj takšnega. Kdaj vas bo vaš partner zagledal v tej luči, ter vas začutil več kot le človeka, ampak vas kot sorodno dušo.
V moderni dobi je vse več osamljenosti, več ljudi, ki so »nekaj imeli«, a nikoli zares bili v razmerju. V času, ko je ljubezen na vsakem koraku, se zdi, da je vse bolj izmuzljiva. Zato se vprašanje ne sliši več patetično, temveč nujno: je ljubezen mrtva?
Razmerja brez imen in brez obvez
Sodobni odnosi vse pogosteje nimajo jasnih definicij. Situationships, »nekaj vmes«, odprta razmerja, neizgovorjeni dogovori – vse to naj bi omogočalo več svobode in manj pritiska. A pogosto pomeni tudi manj varnosti. Ljudje so skupaj, a ne zares. Delijo intimnost, ne da bi prevzeli odgovornost. Bližina obstaja, dokler ne postane zahtevna.
Takšni odnosi niso nujno problematični sami po sebi, postanejo pa simptom širšega trenda: izogibanja zavezi. V kulturi, ki poveličuje fleksibilnost in individualnost, je dolgoročna predanost videti skoraj staromodna in ponižujoča. Ljubezen postaja pogojna, začasna in vedno odprta za prekinitev.
Dating aplikacije in iluzija neskončne izbire
Če so razmerja nekoč nastajala iz okolja, v katerem so ljudje živeli, danes nastajajo iz zaslonov. Dating aplikacije so radikalno spremenile način spoznavanja – in tudi način dojemanja ljudi. Profili, fotografije, kratki opisi: oseba se reducira na nekaj sekund vtisa. Če ni dovolj zanimiva, sledi poteg prsta v levo.
Neskončna izbira, ki jo aplikacije ponujajo, ne vodi nujno v več zadovoljstva. Nasprotno – ustvarja občutek, da je vedno nekdo boljši, lepši, bolj kompatibilen. Da bo za enim produktom, vedno prišel nov, naprednejši model, z več funkcijami. Zakaj bi se trudili v odnosu, če je naslednja možnost oddaljena le en klik? Ljubezen se v tem kontekstu obnaša kot potrošniški izdelek, razmerje pa kot začasna storitev.
Hladne številke proti toplim idealom
Sodobne statistike so neizprosne. Nezvestoba ni več tabu in, temveč skoraj pričakovan zaplet, vedno več je nestrpnosti in hitrega iskanja novih užitkov. Vedno več ljudi živi samsko, ne nujno po lastni izbiri. Raziskave hkrati opozarjajo na porast osamljenosti, zlasti med mladimi generacijami.
Paradoks časa je očiten: nikoli ni bilo toliko možnosti za povezovanje, a nikoli toliko občutka osamljenosti. Ljubezen kot ideal ostaja, realnost odnosov pa razpada na fragmente.
Poročne statistike (SURS) nakazujejo na obdobje izboljšav, kjer se je v lanskem letu poročilo več parov ter je bilo manj razvez kot v prejšnjih letih. Lahko bi rekli, da je ljubezen lansko leto zmagala. Poročnih parov je bilo kar 6.353, med njimi je bilo tudi 60 istospolnih: 28 med moškima in 32 med ženskama.
Vendar zakj potem, kamorkoli se ozrez vidiš strta srca.
Strah pred zavezo ali strah pred izgubo svobode?
Eden ključnih problemov sodobnih razmerij je strah pred zavezo. Ne zato, ker ljudje ne bi želeli bližine, temveč zato, ker zaveza pomeni tveganje. Pomeni možnost bolečine, izgube, neuspeha. V svetu, ki poveličuje nadzor in osebno rast, je priznanje, da nekoga potrebuješ, skoraj subverzivno dejanje.
Zaveza zahteva vztrajnost tudi takrat, ko odnos ni več vznemirljiv. Zahteva soočanje s konflikti, dolgčas, tišino. In prav tu se sodobna ljubezen pogosto zlomi. Ne ker bi izginila čustva, temveč ker izgine potrpežljivost.
Čustvena izčrpanost generacije
Rezultat takšnih odnosov ni svoboda, temveč čustvena utrujenost. Ljudje so naveličani pogovorov, ki ne vodijo nikamor, začetkov brez nadaljevanja, koncev brez razlage. Ghosting, breadcrumbing in podobni pojavi niso le novi izrazi, temveč nove oblike normalizirane čustvene neodgovornosti.
Cinistični stavki, kot so »nič resnega ne iščem«, pogosto ne pomenijo pomanjkanja želje po ljubezni, temveč zaščitni mehanizem. Obrambo pred razočaranjem.
Je ljubezen res mrtva?
Morda ni. Morda preprosto ni več kompatibilna s tempom sodobnega življenja. Ne deluje dobro v kulturi, ki ne prenaša počasnosti, negotovosti in nepopolnosti. Ljubezen namreč ni optimizirana izkušnja. Je tvegana, nepredvidljiva in pogosto neprijetna.
A prav v tem je njena vrednost.
Valentinovo nam pogosto pokaže, da je ljubezen spektakel. Resnica pa je, da je ljubezen praksa. Ne zgodi se sama od sebe in ne preživi brez truda. Morda ni problem v tem, da ljubezni ni več. Morda je problem v tem, da v svetu nenehne izbire in bežanja pred nelagodjem zanjo preprosto nimamo več prostora.
Ljubezen ni mrtva. A danes zahteva več poguma kot kadarkoli prej.
