Meteorologi Agencije RS za okolje (ARSO) ob obletnici spominjajo na enega najizrazitejših mrzlih vremenskih dogodkov v slovenski zgodovini. Včeraj je minilo 70 let od prodora izjemno mrzle zračne mase nad Slovenijo, ki je odločilno zaznamoval februar 1956 in ga po povprečni temperaturi uvrstil med najhladnejše mesece 20. stoletja po vsej državi.
V večjem delu Slovenije zapadlo od 5 do 20 centimetrov snega
Kot navajajo na ARSO, se je februar 1956 začel z zelo mrzlim vremenom, 9. februarja čez dan in v noči na 10. februar pa je Slovenijo z severovzhoda zajela še hladnejša zračna masa. Ta je bila povezana z izrazitim jedrom hladnega zraka v višinah, zato je ohladitev spremljalo tudi rahlo sneženje. Ob 14. uri so temperature le redkokje v notranjosti Slovenije presegle -10 stopinj Celzija, na Primorskem pa so se večinoma gibale pod -5 stopinj. Najnižje temperature so izmerili v gorah in severovzhodni Sloveniji, kjer so ponekod zabeležili vrednosti, ki so bile takrat najnižje vsaj od leta 1950 dalje.
Do večera se je močno ohladilo tudi drugod po državi; v Ljubljani so ob sneženju izmerili -17,7 stopinje, na Kredarici pa kar -27,1 stopinje Celzija. Med 9. in 10. februarjem je v večjem delu Slovenije zapadlo od 5 do 20 centimetrov snega, le manjši deli Primorske so ostali brez snežne odeje.
Mraz je dolgo vztrajal
Meteorologi poudarjajo, da hud mraz ni popustil hitro. Zelo mrzla zračna masa se je nad Slovenijo zadrževala več kot teden dni. Sprva je še snežilo, nato pa so se v delno jasnih nočeh med 14. in 17. februarjem temperature marsikje v nižinah spustile pod -25 stopinj Celzija, v mraziščih celo pod -30. V Babnem Polju so izmerili -34,5 stopinje Celzija, kar ostaja najnižja temperatura, kadarkoli izmerjena na uradni meteorološki postaji v Sloveniji.
Tudi v Ljubljani za Bežigradom so 15. februarja zabeležili -23,3 stopinje, kar je še danes rekord te merilne postaje in je po ocenah ARSO v današnjem podnebju ter ob izrazitem mestnem toplotnem otoku praktično nedosegljiv.
