Slovenija je majhna država z velikimi športnimi sanjam. Na zimskih olimpijskih igrah se vedno znova dokaže, da velikost ni ovira za vrhunske dosežke. Od Tine Maze, ki je postala ena največjih smučarskih legend sveta, do Petra Prevca, ki je poletel do zlata v smučarskih skokih, so naši športniki pustili neizbrisen pečat na olimpijskih odrih. Medtem ko svet gleda na aktualne igre, pa se lahko ob tem spomnimo največjih trenutkov, ki so nas osupnili, navdihnili in napolnili s ponosom na slovensko športno zgodovino.
Čeprav je Slovenija svojo samostojno pot začela šele po osamosvojitvi, so naši športniki osvojili že več kot 28 medalj na zimskih OI. Naj bo to v alpskem smučanju, smučarskih skokih, biatlonu ali deskanju na snegu. Vse to potrjuje izjemno tradicijo in vztrajnost slovenskih zimskih asov.
Mirno jutro v historičnem kontekstu
Prve slovenske medalje na zimskih olimpijskih igrah segajo v obdobje pred osamosvojitvijo. Jure Franko je na ZOI 1984 v Sarajevu osvojil srebro v veleslalomu za takratno Jugoslavijo. To je ostal eden najprepoznavnejših zgodnjih dosežkov zimskih športov v naši regiji.
Zlata doba Sočija: rekordna bera medalj
Najuspešnejše zimske olimpijske igre za Slovenijo so bile ZOI Soči 2014, kjer so naši športniki osvojili kar 8 medalj. To je najvišje število v zgodovini samostojne države. Med največje junake sta se zapisala Tina Maze z dvema zlatima medaljama (smuk in veleslalom). Ter Peter Prevc in Žan Košir, ki sta prispevala srebro in bron v svojih disciplinah. Poleg njih so bron osvojili še Vesna Fabjan in Teja Gregorin.
Mazejeva je s svojim sijajem na smučarskih strminah postala simbol slovenske zimzelene odličnosti; s štirimi medaljami je tudi ena najbolj nagrajenih slovenskih zimskih olimpijk.
Od Pjongčanga do Milana‑Cortine: nove generacije stopajo v ospredje
Na OI v Pjongčangu 2018 so slovenski športniki prav tako vstopili na oder medalj. Med drugim z bronastim odličjem Jakova Faka v biatlonu in še eno bronasto medaljo Žana Koširja v deskanju na snegu.
Na Milano‑Cortina 2026 je slovenska zimska zgodba dobila nov vrhunec: zlato medaljo v mešani ekipni tekmi v smučarskih skokih. Osvojila sta jo brat in sestra Domen in Nika Prevc, s čimer sta utrdila družinsko in državno tradicijo olimpijskih uspehov.
Rekord za rekordom
Slovenija je že večkrat podirala tudi lastne rekorde na zimskih olimpijskih igrah. Najbolj izstopa osvojenih 8 medalj na ZOI Soči 2014, kar je bila največja bera medalj v zgodovini države na ene same zimske igre. Po podatkih je to med zimskimi in poletnimi igrami izkazana kot ena boljših “medalj na prebivalca”. Predvsem po uverstitvi med vsemi državami na ZOI Peking 2022, kjer se je Slovenija uvrstila druga v svetu po številu medalj na prebivalca, takoj za Norveško.
Vsaka medalja, od Jureta Franka do Tine Maze in Prevcov, ni samo športni uspeh, ampak tudi vzor za mlade. Številne smučarske šole, skakalnice in biatlonske proge po Sloveniji so posledica teh dosežkov. Mladi športniki zdaj sanjajo o tem, da bi nekoč stali na olimpijskem odru, kar zagotavlja dolgoročno rast slovenskega zimskega športa.
Zakaj nas ti trenutki navdihujejo
Slovenske olimpijske medalje na zimskih igrah niso le številke – predstavljajo zgodbe vztrajnosti, poguma in preseganja meja pričakovanj. Vsako olimpijsko odličje utrjuje ponos države, ki šteje le nekaj milijonov prebivalcev, a znova in znova dokazuj, da z domišljijo, delom in strastjo lahko stoji ob bok športnim velesilam sveta.
