Pametni telefoni že skoraj dve desetletji predstavljajo osrednjo napravo sodobnega življenja. Z njimi komuniciramo, delamo, spremljamo novice in se zabavamo. Toda hiter razvoj umetne inteligence odpira novo vprašanje: ali se bliža konec obdobja pametnih telefonov, kakršne poznamo danes?
Ena najuspešnejših tehnoloških zgodb
Sodobna doba pametnih telefonov se je začela leta 2007 s predstavitvijo prvega iPhona, ki sicer ni bil prvi tovrstni telefon, je pa na novo opredelil celotno industrijo. V naslednjih letih so trg zaznamovali predvsem Applovi iPhoni in Samsungova serija Galaxy, ob številnih drugih proizvajalcih, ki uporabljajo Googlov operacijski sistem Android.
Danes so pametni telefoni ena najuspešnejših tehnoloških platform v zgodovini. Ocenjuje se, da bo leta 2025 po svetu v uporabi več kot 7,3 milijarde naprav, kar kaže na njihov izjemen vpliv in razširjenost.
Nova generacija naprav brez zaslona
Kljub prevladi pametnih telefonov se že odvija tekma za njihovo morebitno naslednjo evolucijo. Po poročanju revije The Economist razvijata vodja OpenAI Sam Altman in legendarni Applov oblikovalec Jony Ive novo napravo, ki temelji na umetni inteligenci in naj sploh ne bi imela zaslona. Po prvih informacijah naj bi bila približno velikosti današnjega telefona, vendar zasnovana povsem drugače.
V ozadju razvoja poteka tudi gospodarski boj. Tehnološka podjetja, kot sta Meta in Amazon, že leta delujejo znotraj pravil Appla in Googla, ki prek trgovin z aplikacijami nadzorujeta distribucijo programske opreme in pobirata visoke provizije. Lastna strojna oprema bi jim omogočila večjo neodvisnost.
Svet brez zaslonov?
Revija Wired napoveduje, da bi lahko umetna inteligenca uporabnike postopoma »osvobodila tiranije zaslonov«. Po tej viziji bi ljudje s tehnologijo komunicirali predvsem z glasom, informacije pa bi se prikazovale prek pametnih očal, slušalk ali projekcij v okolju.
Prav pametna očala se vse pogosteje omenjajo kot možna alternativa telefonu. Meta že prodaja očala Ray-Ban z vgrajenim asistentom umetne inteligence, hkrati pa razvija naprednejše prototipe, ki bi lahko digitalne vsebine prikazovali neposredno v vidnem polju uporabnika. Tudi Apple naj bi razvijal lastna očala na osnovi tehnologij iz naprave Vision Pro, medtem ko je Google predstavil platformo Android XR za novo generacijo nosljivih naprav.
Za zdaj njihov vpliv ostaja omejen. Po ocenah analitikov pametna očala uporablja okoli 15 milijonov ljudi po svetu. Kljub temu naj bi trg pametnih očal do leta 2040 dosegel vrednost 200 milijard dolarjev.
Prihodnost je lahko povsod okoli nas
Nekateri strokovnjaki menijo, da prihodnost osebne tehnologije ne bo vezana na eno samo napravo. Amazonov vodja razvoja naprav Panos Panay napoveduje širitev tako imenovanega ambientalnega računalništva: sistema pomočnikov umetne inteligence, razporejenih po domu in v nosljivih napravah.
Podobno razmišlja Carl Pei, izvršni direktor podjetja Nothing, ki meni, da bi naprave prihodnosti lahko samodejno zbirale informacije o okolju in opravljale naloge brez neposrednega upravljanja uporabnika.
Težave: Energija in zasebnost
Kljub ambicioznim vizijam razvoj spremljajo resni izzivi. Modeli umetne inteligence zahtevajo veliko procesorske moči, kar povzroča hitro praznjenje baterij in pregrevanje naprav, kar so težave, ki so že prispevale k neuspehu nekaterih eksperimentalnih izdelkov.
Še več vprašanj odpira zasebnost. Naprave, ki uporabnika stalno poslušajo ali opazujejo, bi morale imeti dostop do velike količine osebnih podatkov. Strokovnjaki za digitalne pravice opozarjajo, da lahko pametna očala in podobne tehnologije snemajo okolico in zbirajo podatke tudi brez vednosti drugih ljudi.
Spreminja se tudi ekonomika industrije
Preobrazba ni le tehnološka, temveč tudi ekonomska. Proizvajalci čipov vse več zmogljivosti namenjajo razvoju procesorjev za umetno inteligenco, ki so donosnejši od komponent za mobilne telefone. Posledično postaja proizvodnja telefonov dražja, tehnološke izboljšave pa vse pogosteje prihajajo prek programske opreme in strežniških posodobitev, ne nove strojne opreme.
Analitiki zato menijo, da bo uporabnike vse težje prepričati v nakup vedno dražjih telefonov, če bodo ključne novosti prihajale prek umetne inteligence v oblaku.
Ključna vloga agentov umetne inteligence
Večina strokovnjakov se strinja, da pametni telefoni v bližnji prihodnosti ne bodo izginili, temveč se bodo spremenili. Največja revolucija naj bi se zgodila na ravni programske opreme – z razvojem agentov umetne inteligence, ki bodo samostojno opravljali naloge in delovali v imenu uporabnika.
Telefon bi tako lahko postal predvsem procesna enota, ki poganja osebni digitalni ekosistem, medtem ko bo uporabniška izkušnja vse manj vezana na aplikacije in zaslone. Po ocenah družbe Deloitte do leta 2030 ni verjetno, da bi nova naprava povsem nadomestila pametni telefon kot glavno mobilno orodje. Umetna inteligenca se bo namreč najhitreje širila prav skozi obstoječe naprave.
Kaj prinaša prihodnost?
Tako kot so pametni telefoni pred dvema desetletjema nadomestili številne druge naprave, bi lahko umetna inteligenca zdaj temeljito spremenila njihovo vlogo. Namesto izginotja jih verjetno čaka preobrazba: iz naprave, v katero gledamo, v nevidnega digitalnega pomočnika, ki deluje v ozadju.
Vizionarji napovedujejo prihodnost, v kateri uporabnikom ne bo več treba odpirati posameznih aplikacij. Dovolj bo, da napravi preprosto povedo, kaj želijo storiti, umetna inteligenca pa bo nalogo opravila sama. Pametni telefon zato morda ne bo izginil, vendar bo postal nekaj povsem drugačnega, kot ga poznamo danes.
