Rak ostaja eden največjih zdravstvenih izzivov sodobne Evrope. Po najnovejših podatkih mednarodnih raziskovalcev število primerov bolezni po vsej Evropski uniji vztrajno narašča, predvsem zaradi staranja prebivalstva, dejavnikov življenjskega sloga in boljšega odkrivanja bolezni. Hkrati države v boj proti raku vlagajo vse več sredstev, saj bolezen predstavlja vedno večje družbeno in ekonomsko breme.
Število novih diagnoz povečano skoraj za tretjino
Po poročilu Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je bilo leta 2024 v 27 državah članicah EU diagnosticiranih približno 2,7 milijona novih primerov raka. Od leta 2000 se je število novih diagnoz povečalo za okoli 30 odstotkov pri moških in ženskah, napovedi pa kažejo, da bi se lahko do leta 2040 pojavilo še dodatnih pol milijona primerov. Statistika razkriva tudi, da je bila leta 2024 diagnoza raka postavljena v povprečju 2,4 ženskam in 2,8 moškim vsako minuto.
Najpogostejše oblike raka se razlikujejo glede na spol. Pri ženskah prevladuje rak dojke, ki predstavlja približno 30 odstotkov vseh primerov, sledita rak debelega črevesa in danke ter pljučni rak. Pri moških je najpogostejši rak prostate, za njim pa rak pljuč in rak debelega črevesa in danke.
Slovenija izstopa po povečanju raka dojke
Posebno pozornost raziskovalcev vzbuja naraščanje obolevnosti med mlajšimi ženskami. Stopnja novih primerov raka se je v zadnjih dveh desetletjih povečala za 16 odstotkov, pomemben del tega porasta pa je povezan prav z ženskami, starimi med 15 in 49 let. Med najhitreje rastočimi diagnozami so rak ščitnice, rak dojke, melanom kože ter rak debelega črevesa in danke.
Največje povečanje raka dojke so zabeležili tudi v Sloveniji, poleg Cipra, Češke, Estonije, Irske, Portugalske in Švedske. Pri moških iste starostne skupine je rast precej manj izrazita, opazno pa se povečujeta predvsem pojavnost raka mod in melanoma kože.
Za zdravljenje zapravimo veliko
Naraščanje števila bolnikov močno vpliva tudi na zdravstvene sisteme. Evropske države so zato v zadnjih desetletjih občutno povečale porabo za zdravljenje in preprečevanje raka. Po oceni Švedskega inštituta za zdravstveno ekonomijo so izdatki za zdravljenje raka leta 2023 znašali od približno štirih odstotkov vseh zdravstvenih izdatkov v nordijskih državah do okoli osmih odstotkov v državah, kot so Francija, Nemčija ter nekatere srednje- in vzhodnoevropske članice EU. Skupni izdatki, povezani z rakom, so se od leta 1995 podvojili in danes predstavljajo skoraj sedem odstotkov vseh zdravstvenih izdatkov v EU.
Čeprav so presejalni programi dokazano učinkoviti, njihova dostopnost in uporaba med državami ter družbenimi skupinami ostajata neenakomerni. Raziskava OECD kaže, da imajo moški z nižjo stopnjo izobrazbe kar 83 odstotkov višjo stopnjo umrljivosti zaradi raka kot visoko izobraženi moški, pri ženskah pa je tveganje smrti za 31 odstotkov višje pri manj izobraženih.
Potrebno bo prilagajanje zdravstvenih sistemov
Rak poleg zdravstvenih posledic prinaša tudi dolgotrajne socialne izzive. Ljudje po diagnozi pogosto težje ohranijo zaposlitev, njihova verjetnost zaposlenosti pa se v povprečju zmanjša za 14 odstotkov, pri čemer so posledice najbolj izrazite v srednji in južni Evropi.
Strokovnjaki zato opozarjajo, da bo ob staranju prebivalstva do leta 2050 potrebna še bistveno večja prilagoditev zdravstvenih sistemov, saj naj bi se realna poraba za zdravljenje raka na prebivalca povečala za skoraj 60 odstotkov.
