Strateški svet za zdravstvo je skupaj z ministrstvom za solidarno prihodnost pripravil načrt za ustanovitev javnega zavoda Hospic Slovenija, ki bo dobro prakso Hiše Ljubhospic prenesel v druge zdravstvene regije, je ob obisku Ljubhospica poudaril premier Robert Golob. Hospice bo financirala država, lokalna skupnost pa bo zagotovila infrastrukturo.
Vzorčen primer
Po Golobovih besedah je Hiša Ljubhospic vzorčen primer, kako proces, ki čaka vse, narediti dostojanstven za umirajoče in njihove svojce. Dodal je, da je bilo področje hospicov do sedaj na državni ravni povsem neurejeno. Prepričan je, da je čas, da to skrb prevzame nase država skozi proračunska sredstva in poskrbi, da se te dobre prakse lahko uzakonijo povsod po Sloveniji.
Varen kraj
“Paliativna oskrba je nekaj, kar sicer izvajajo javni zdravstveni zavodi po celi Sloveniji, vendar je primer hospica nekaj povsem drugega. Gre za varen kraj, kamor se lahko vsak od nas zateče takrat, ko ve, da se življenje poslavlja,” je poudaril na novinarski konferenci ob 10. obletnici sprejema prvega uporabnika v Hišo Ljubhospic.
Pozitivne izkušnje
Golob je dodal, da je strateški svet za zdravstvo skupaj z ministrstvom za solidarno prihodnost pripravil rešitev, ki temelji na pozitivnih izkušnjah iz dolgotrajne oskrbe, kako združiti področje socialne oskrbe, zdravstvene oskrbe in duhovne oskrbe v delujočo celoto in jo prenesti v skrb države.
Dodal je, da skupaj z ministrstvom pripravljajo ustanovitev javnega zavoda Hospic Slovenija, ki bo skrbel, da bodo povsod po Sloveniji najkasneje v naslednjih štirih letih imeli dostop do take storitve. Z ustanovitvijo javnega zavoda si po Golobovih besedah želijo, da se enaki standardi za ustanovitev hospicov uveljavijo v vseh zdravstvenih regijah, kjer obstajajo pobude za njihovo vzpostavitev.
Storitev želi vzpostaviti po celotni Sloveniji
Po njegovih besedah je prav, da se državljanke in državljani poslovijo od svojega življenje čim bližje svojemu domu, kar je pomembno tudi zaradi bližine svojcev.
Kot je navedel, je trenutno najhitrejše, da država pripravi standarde delovanja, poskrbi za financiranje tekočega poslovanja in zdravstvene oskrbe, za infrastrukturo in prostovoljce pa poskrbi lokalna skupnost. “Tak model se zaenkrat kaže kot najbolj ustrezen in tudi predvsem najhitrejši, da čim hitreje vzpostavimo to storitev povsod po Sloveniji,” je orisal Golob.
Zanimanje je veliko
Po besedah predsednika strateškega sveta za zdravstvo Erika Breclja morajo regije pokazati pripravljenost za sodleovanje pri projektu, zato so na strateški svet povabili vse predstavnike regij. Dodal je, da je zanimanje veliko, najbolj v novomeški regiji, kjer so imeli načrt že izdelan. Poudaril je, da ne želijo, da vse financira država in da gre za javni zdravstveni zavod.
Skrb za umirajoče
“Čeprav se ukvarjamo z zdravstvom, pa pokažemo resnost s tem, kako smo sposobni poskrbeti za tiste, ki se poslavljajo od nas,” je dejal. Izrazil je upanje, da bodo imele vse regije v Sloveniji svoj hospic.
V Hiši Ljubhospic so v zadnjih desetih letih delovanja poskrbeli za 2032 umirajočih, organizirali nekaj 100 tako imenovanih družinskih konferenc in preko programov žalovanja s svojci z upanjem in tolažbo opremili 8238 oseb. V zadnjem letu se je v tej hiši poslovilo 274 ljudi, je pojasnil direktor Lekarn Ljubljana in Hiše Ljubhospic Marjan Sedej. Dodal je, da je približno 60 odstotkov umirajočih iz vseh regij Slovenije, 40 odstotkov pa iz ljubljanske regije.
Po njegovih besedah je bila pred desetimi leti čakalna ali ležalna doba v tej hiši približno 14 dni, v lanskem in letošnjem letu pa beležijo povprečno ležalno dobo devet dni. Povprečna starost umrlih v lanskem letu je bila okoli 60 let, 82 odstotkov umirajočih pa je bilo onkoloških bolnikov, je nanizal.
STA
