21. februar je mednarodni dan maternega jezika. To je dan, ko po vsem svetu slavimo jezikovno raznolikost, spoštujemo materne jezike in opozarjamo na pomen jezika kot temelja identitete, kulture in družbenega vključevanja. Ta dan je bil razglašen na Generalni konferenci Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) leta 1999, prvič pa je bil obeležen leta 2000.
Datum je simboličen spomin na proteste študentov v Bangladešu 21. februarja 1952, ki so zahtevali enakopravno rabo svojega maternega jezika (bengalščine), kar je vodilo v tragedijo in smrti protestnikov. UNESCO tako s tem želi poudariti pomen jezikovne in kulturne raznolikosti ter pravico vsakega posameznika do svojega jezika.
Kaj pomeni “materni jezik”?
Materni jezik je običajno prvi jezik, ki se ga človek nauči v zgodnjem otroštvu. Je jezik, v katerem mislimo, komuniciramo, sanjamo in se najbolj domače izražamo. Je temelj osebne identitete in kulturne pripadnosti. Z ohranjanjem in negovanjem maternih jezikov posamezniki in družbe ohranjajo svoje zgodovine, vrednote in povezave med generacijami, pojasnjujejo na Andragoškem centru Republike Slovenije.
V Sloveniji je slovenščina uradni jezik, ki je sicer materni jezik približno 2,4–2,5 milijona ljudi po svetu, od česar jih seveda večina živi v Sloveniji.
Slovenščina spada med južnoslovanske jezike in je med indoevropskimi jeziki redka po tem, da ohranja dvojino, tj. posebno slovnično število, ki se uporablja pri dveh osebah ali predmetih. Slovenski jezik je tudi uradni jezik Evropske unije, odkar je Slovenija postala članica leta 2004.
Slovenščina je živ jezik, ki se po pisanju gov.si uporablja v vseh družbenih sferah, od izobraževanja do sodstva, politike in medijev, hkrati pa se nenehno razvija tudi v digitalnem okolju.
Jezikovna raznolikost v Sloveniji: Zakaj je pomembno obeleževati dan maternega jezika?
Čeprav je slovenščina materni jezik večine prebivalcev, je jezikovno okolje v Sloveniji raznoliko. V Sloveniji se po podatkih Statističnega urada RS uporablja več kot 50 maternih jezikov; tuji jeziki so materni za skupine priseljencev, medtem ko na narodnostno mešanih območjih živita tudi italijanščina in madžarščina kot uradna manjšinska jezika.
Materni jezik ni le komunikacijsko orodje, je most med preteklostjo in prihodnostjo, nosilec kulture, tradicije in zgodovine.
Jezikovna raznolikost spodbuja strpnost, medkulturni dialog in spoštovanje človekovih pravic. UNESCO ob tem dnevu vsako leto opozarja tudi, da velik del svetovnega prebivalstva nima dostopa do izobraževanja v jeziku, ki ga govori ali razume, kar ovira razvoj in socialno vključenost.
Kako lahko obeležimo ta dan?
Dnevu maternega jezika se lahko pridružimo na različne načine:
- z branjem in pisanjem v svojem maternem jeziku;
- z učenjem osnov drugih jezikov in spoštovanjem kulturne raznolikosti;
- z udeležbo na literarnih, jezikovnih ali izobraževalnih dogodkih.
Materni jezik je del naše identitete in kultura, ki jo nosimo v sebi. Negujmo ga, cenimo in delimo, kajti jezik povezuje ljudi in odpira vrata med kulturami.
