Ko začnejo padati prve snežinke, se zdi, kot da se svet za trenutek ustavi. Ulice postanejo mirnejše, zvoki bolj oddaljeni, koraki mehkejši. Marsikdo ta občutek opiše kot skoraj meditativno tišino. A ne gre le za romantičen vtis, sneženje ima namreč zelo konkretne fizikalne razloge, zaradi katerih okolica res postane tišja.
Sveže zapadli sneg je sestavljen iz drobnih kristalov, med katerimi je ujet zrak. Prav ti zračni žepki delujejo kot naravni blažilci zvoka. Zvočni valovi se med potovanjem ujamejo v mehko, porozno plast in izgubijo del svoje energije.
Rezultat? Hrup prometa, oddaljeni pogovori ali ropot strojev se zdijo zadušeni. Svet dobesedno zveni tišje. Običajno se zvok odbija od trdih površin (asfalta, betona, fasad), ko pa te prekrije mehka plast snega, se sposobnost odbijanja močno zmanjša. Namesto da bi se zvok vračal nazaj v prostor in ustvarjal odmev, ga sneg vpije. Zato imajo zasnežene ulice poseben, pridušen zven, ki ga ob suhem vremenu ne zaznamo.
Vreme in občutek umirjenosti
Sneženje pogosto spremljajo gosta oblačnost, visoka zračna vlaga in šibkejši veter. Takšne razmere dodatno vplivajo na širjenje zvoka in ustvarjajo občutek zaprte, mehke zvočne kulise. Hkrati se ob sneženju zmanjša promet, ljudje se umaknejo v notranje prostore, ritem vsakdana se upočasni. Možgani tišino še poudarijo, saj jo povežejo z vizualno belino in počasnim padanjem snežink.
Prav zato sneženje ni le vremenski pojav, temveč tudi poseben čutni dogodek. Narava za nekaj ur utiša svet in nas opomni, kako redko si dovolimo slišati pravo tišino.
