Danes je biti online 24/7 pogosto bolj pravilo kot izjema. En “ping”, vibracija ali novo obvestilo in brez razmišljanja se odzovemo. Tako se počutimo praktično vedno “vključeni”, vedno dosegljivi, vedno pripravljeni odgovoriti. A zakaj je temu tako in kaj to počne z našimi odnosi in notranjim počutjem?
Čeprav so digitalna orodja izjemno koristna, psihološke raziskave kažejo, da njihova zasnova spodbuja nenehno pripravljenost na odziv, kar pa ima globlje posledice za naše navade, čustva in odnose.
Občutek stalne dosegljivosti
Pametni telefoni in aplikacije niso le pripomočki za komunikacijo. Postali so nekaj, kar naši možgani povezujejo z nagrado in negotovostjo. Obvestila nas nagovarjajo k takojšnjemu odzivu, zato se odziv razvije v samodejen refleks: obvestilo, pogledam, odgovorim.
Psiholog dr. Aleksander Zadel opozarja, da obvestila delujejo kot dražljaji, ki pritegnejo našo pozornost in nas spodbujajo k takojšnjemu odzivu; celo takrat, ko je realna potreba po komunikaciji minimalna. Prav zaradi te zasnove se lahko počutimo “ujetniki” lastnih naprav, ker nas dražljaji nenehno preusmerjajo in zahtevajo našo pozornost.
Kako tehnologija spreminja odnose?
Raziskave kažejo, da uporaba mobilnih naprav in digitalnih komunikacijnih kanalov res vpliva na kakovost medosebnih odnosov. V zadnjih letih se je pojavil pojav, kjer besedilna sporočila in digitalna komunikacija nadomeščata neposreden fizični stik. To pa lahko zmanjša občutek empatije, pozornosti in povezanosti v osebnih odnosih, pravi profesor Tomaž Bratina.
To ni zgolj teorija. Študije pravijo, da ko smo hkrati osredotočeni na zaslon in fizično prisotno osebo, lahko kvaliteta neposredne interakcije trpi, kar vpliva na občutek bližine in zaupanje med sogovorniki, dodaja profesor Bratina.
Digitalni stres in pritisk odgovora
V sodobnem digitalnem okolju se razvija pojav, ki mu psihologi pravijo digitalni stres. Gre za stanje, ko občutimo pritisk, da moramo biti kadarkoli dosegljivi in takoj odgovarjati.
Nedavna raziskava o digitalnem stresu je pokazala, da večja “dostopnost” in preobremenjenost s povezavami (ang. “connection overload”) močno pripomoreta k občutkom anksioznosti in stresa, predvsem pri mladih. Ta digitalni stres lahko celo poveča simptome tesnobe in depresije. Torej ne vpliva le na to, ali odgovorimo takoj, ampak tudi na naše splošno duševno zdravje.
Psihološki učinki stalne dosegljivosti
Znanstvene študije prav tako ugotavljajo, da več časa, preživetega na socialnih omrežjih (zlasti brez jasnih meja) povečuje stres, tesnobo in celo razdražljivost. Eden od razlogov je, da pogosto vsebine, ki jih konzumiramo, niso le informativne, ampak tudi čustveno nabite, dramatične ali sprožajo intenzivne odzive, kar pospeši odzivne impulze in občutek, da “moramo reagirati”.
Pravzaprav raziskave kažejo, da lahko daljša izpostavljenost platformam, ki pogosto poudarjajo konfliktno ali napeto vsebino, poveča razdražljivost, kar posledično vpliva na naše odnose tudi zunaj zaslona.
Kako to vpliva na odnose v resničnem svetu?
Ljudje smo evolucijsko socialna bitja; naše zdravje in občutek pripadnosti sta tesno povezana s kakovostjo odnosov. Ko digitalna komunikacija prevladuje nad pristnimi stiki, se lahko zmanjša občutek empatije in pozornosti v osebnih odnosih, kar lahko dolgoročno oslabi medosebno povezanost, ugotavlja raziskava iz leta 2020.
To pomeni, da stalna dosegljivost ne vpliva zgolj na to, ali takoj odgovorimo na sporočilo, ampak tudi na način, kako doživljamo intimnost, zaupanje in neposredno komunikacijo s tistimi, ki so nam blizu.
Čeprav so tehnologije izjemno uporabne, sodobni psihološki pristopi poudarjajo potrebo po zavestni uporabi digitalnih orodij, da bi ohranili dobrobit in kakovost odnosov. Kako lahko to storite?
1. Omejite obvestila: izklopite nepotrebna obvestila, da ne motivirajo impulznega odziva.
2. Dogovorite se o “času brez telefona”: družini ali partnerstvu si določite čase, ko se ne odzivate takoj, to namreč krepi prisotnost in fokus.
3. Razmislite o namenu: preden se odzovete, se vprašajte: “Ali je ta odziv res nujen zdaj?”
4. Digitalni detoks: redni odmiki od digitalnih naprav pomagajo znižati digitalni stres in povečati kakovost osebnih interakcij.
Biti dosegljiv ni isto kot biti prisoten
Generacija “vedno na voljo” živi v svetu, kjer imamo z enim klikom stik z vsemi. To je darilo, a hkrati izziv. Pritisk, da moramo takoj odgovoriti, ni le navada: je kombinacija načina, kako so aplikacije zasnovane, in naših lastnih psiholoških odzivov na obljubo nagrade, povezave in socialnega potrjevanja.
Če želimo, da naši odnosi ostanejo pristni in globoki, moramo prepoznati razliko med tem, da smo dosegljivi, in tem, da smo prisotni.
