Na javni predstavitvi pobude za nadgradnjo železniške povezave med Divača in Postojna so predstavniki države naleteli na oster odpor lokalnega prebivalstva. Projekt, ki je še v fazi državnega prostorskega načrtovanja, predvideva bistvene spremembe trase, kar bi lahko pomenilo tudi rušenje stanovanjskih objektov, poroča Z24.si.
Sporna trasa pri železniški postaji
Največ nejevolje je povzročil predlog poteka proge v bližini postojnske železniške postaje. Po idejni zasnovi bi nova dvotirna proga potekala bliže avtocesti, deloma po viaduktu, nato pa prečkala rob naselja. Po trenutnih ocenah bi bilo treba porušiti približno deset hiš.
Prebivalci opozarjajo, da bi povezovalna infrastruktura posegla neposredno v njihove domove. Nekateri so že v preteklosti doživeli razlastitve zaradi infrastrukturnih projektov, zato napovedane spremembe razumejo kot nov udarec za lokalno skupnost.
Predlogi občanov in odziv stroke
Na javni razpravi so krajani predlagali, da bi progo umestili na drugo stran avtoceste, kjer bi bil vpliv na naselje manjši. Projektanti odgovarjajo, da geološke značilnosti terena in tehnične zahteve za višje hitrosti takšne rešitve ne omogočajo.
Župan Igor Marentič je kot kompromisno možnost predlagal ohranitev obstoječe trase skozi naselje z omejitvijo hitrosti vlakov, vendar bi to zmanjšalo učinek modernizacije.
Podjetniki opozarjajo na izgubo vrednosti
Skrb ne vlada le med stanovalci, temveč tudi med podjetniki. Eden izmed lastnikov zemljišč je izpostavil, da je pred kratkim vložil približno pol milijona evrov v nakup in ureditev poslovne parcele, ki je po objavi načrtovane trase praktično izgubila tržno vrednost.
Negotovost glede končne odločitve že vpliva na nepremičninski trg in investicijsko klimo na območju.
Razlastitev in odškodnina po zakonu
Če bo rušenje vključeno v končni državni prostorski načrt, zakon določa postopek sporazumnega odkupa. V primeru razlastitve lastnikom pripada odškodnina v višini tržne vrednosti nepremičnine, povrnitev stroškov selitve ter nadomestna gradnja.
Kljub temu številni prebivalci poudarjajo, da finančno nadomestilo ne more nadomestiti izgube doma in dolgoletne navezanosti na okolje.
Hitrejša povezava kot strateški cilj
Nadgradnja proge je del širše modernizacije železniške infrastrukture v Sloveniji. Obstoječa trasa med Divačo in Ljubljano je v uporabi že od leta 1857. Vlaki danes na tem odseku dosegajo hitrosti med 70 in 80 km/h.
Po prenovi bi lahko vozili do 160 km/h, potovalni čas bi se skrajšal za približno 15 minut, proga pa bi bila krajša za 7,3 kilometra. Cilj projekta je izboljšati pretočnost, varnost in konkurenčnost železniškega prometa.
Konflikt med javnim interesom in pravico do doma
Primer ponovno odpira ključno vprašanje: kako uravnotežiti strateške infrastrukturne projekte z varstvom zasebne lastnine in kakovosti življenja lokalnega prebivalstva.
Postopek je še v začetni fazi, kar pomeni, da so pripombe in alternativni predlogi še možni. A razprava v Postojni jasno kaže, da bo iskanje sprejemljive rešitve zahtevno in politično občutljivo.
