Islandija razmišlja o ponovnem začetku pogajanj za članstvo v Evropski uniji, možen pa je že referendum avgusta letos. Če bi Islandci glasovali za, bi država vstopila v EU hitreje kot katera koli druga država v čakalni vrsti.
Obnova pogajanj po desetletju premora
Islandija je prvič zaprosila za članstvo leta 2009, na vrhuncu finančne krize, ko so propadle vse tri največje banke. Pogajanja so bila zamrznjena decembra 2013, ko se je gospodarstvo stabiliziralo, in marca 2015 je Reykjavik formalno zaprosil, da se država ne obravnava več kot kandidatka.
Sedanja vlada obljublja referendum do leta 2027, a geopolitični pretresi, ameriške carine in grožnje glede Grenlandije so projekt nekoliko zapletli.
Povečano zanimanje EU za širitev
Bruselj pripravlja načrt, ki bi Ukrajini omogočil delno članstvo, Črna gora pa je pravkar zaključila eno pogajalsko poglavje. Evropski politiki obiskujejo Islandijo, islandski v Bruslju, kar nakazuje naraščajoče zanimanje za povezovanje.
Evropska komisarka za pogajanja o širjenju Marta Kos poudarja pomen varnosti, pripadnosti in ohranjanja vpliva EU v svetu. Predsednica komisije Ursula von der Leyen je ob srečanju z islandsko premierko Kristrún Frostadóttir izpostavila, da partnerstvo Islandije in EU “ponuja stabilnost in predvidljivost v nestanovitnem svetu”.
Strateška lokacija in gospodarske posebnosti
Islandija leži na strateško pomembni lokaciji v severnem Atlantiku, komaj južno od Arktičnega kroga. Brez vojske se zanaša na članstvo v NATO in dvostranski obrambni sporazum z ZDA.
Glavna morebitna ovira pri pogajanjih so ribolovne pravice, ključen sektor islandskega gospodarstva. Predhodni pogovori so naleteli na nasprotovanja Združenega kraljestva, znana kot “vojna trsk”, a po Brexitu je to vprašanje manj občutljivo.
Pogajanja bi lahko potekala hitro
Islandija je že članica Evropski gospodarski prostor in schengenskega območja, zato je v njeni zakonodaji že veliko pravil EU. Pred zamrznitvijo pogajanj leta 2013 je Islandija uredila 11 od 33 pogajalskih poglavij. Po ocenah uradnikov EU bi pogajanja lahko trajala le eno leto.
Za dejanski vstop bi Islandija morala izvesti še en referendum o nadaljevanju postopka.
Koristi članstva za Islandijo
Gospodarski učinki za Islandijo niso glavni motiv, saj država že ima peti najvišji BDP na prebivalca na svetu. Prednost članstva je predvsem varnostna, strateška podpora in povečana geopolitična stabilnost.
Če bo referendum avgusta uspešen, bi Islandija lahko postala ena najhitreje pristopajočih držav v zgodovini EU, kar bi hkrati okrepilo severnoatlantsko partnerstvo in vpliv unije na Arktiko.
