Tobačni, nikotinski in alkoholni izdelki so mladim v Sloveniji zaskrbljujoče lahko dostopni. Na novinarski konferenci so strokovnjaki z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) opozorili, da prodajalci prepogosto ne preverjajo starosti kupcev, tudi kadar je očitno, da gre za zelo mlade osebe.
V testnih nakupih so prodajalci starost preverili le pri dobri polovici deklet, ki so skušale kupiti tobačne izdelke, pri alkoholu pa zgolj v približno tretjini primerov.
Novi nikotinski izdelki, stare nevarnosti
V zadnjih letih so se na trgu razširili elektronske cigarete, ogrevani tobačni izdelki, nikotinske vrečke in drugi brezdimni izdelki. Kot poudarjajo na NIJZ, ti izdelki vsebujejo nikotin, ki povzroča močno zasvojenost, mladi pa so za njen razvoj še posebej dovzetni. Uporaba nikotina v obdobju odraščanja povečuje tveganje za kasnejšo odvisnost, tudi od drugih psihoaktivnih snovi, ter lahko trajno vpliva na razvoj možganov. Kljub temu jih mladoletniki zaznavajo kot cenovno dostopne in enostavno dosegljive.
Med oktobrom in decembrom 2025 je NIJZ v Ljubljani izvedel raziskavo skritih nakupov. Osem deklet, starih med 18 in 20 let, ki so bila videti mlajša, je nikotinske izdelke skušalo kupiti na 144 prodajnih mestih. Brez dokazila o polnoletnosti so bila uspešna v kar 44 odstotkih primerov.
Še bolj zaskrbljujoči so rezultati pri alkoholu. Na 129 prodajnih mestih je bil nakup uspešen v 70 odstotkih primerov. Prodajalci so starost preverili le v približno 30 odstotkih poskusov, v sedmih odstotkih pa so alkohol prodali kljub temu, da osebni dokument ni bil predložen. Uspešni so bili tudi skoraj vsi spletni nakupi alkohola. Raziskava je opozorila tudi na bližino prodajnih mest šolam: v enem primeru je bila trgovina oddaljena le 24 metrov od osnovne šole.
Slovenija med državami z visoko rabo alkohola med mladimi
Podatki mednarodne raziskave Health Behaviour in School-aged Children (HBSC) iz leta 2022 kažejo, da se do 17. leta z alkoholom sreča 84 odstotkov mladih v Sloveniji. Skoraj polovica jih je bila vsaj dvakrat opitih, 22 odstotkov pa alkohol uživa tedensko. Slovenija se tako uvršča med petnajst držav z najvišjim deležem pitja alkohola med mladostniki. Na odnos mladih do alkohola vpliva tudi družbeno okolje; kar 75 odstotkov odraslih prebivalcev Slovenije namreč vsaj občasno posega po alkoholu.
Na težave opozarjajo tudi podatki Tržnega inšpektorata Republike Slovenije. Lani so pri nadzoru prodaje alkohola ugotovili kršitve v 59 odstotkih primerov, pri prodaji tobačnih izdelkov pa v skoraj 35 odstotkih nadzorov.
Strokovnjaki opozarjajo, da trenutni sistem nadzora očitno ne deluje dovolj učinkovito. Podatki raziskave bodo zato pristojnim organom služili kot podlaga za poostren nadzor na najbolj izpostavljenih območjih.
