AKTUALNO

Indijski premier gradi mostove z Izraelom, Palestinci ostajajo prezrti

Indijski premier je pred nekaj trenutki pristal v Izraelu.

Skoraj devet let po zgodovinskem potovanju leta 2017, se Narendra Modi vrača v Izrael. Analitiki ocenjujejo, da je Modi v veliki meri dosegel cilj preoblikovanja odnosov med Indijo in Izraelom. Tako je iz previdne diplomacije uspel preiti v tesno in javno prijateljstvo. Modi javno poudarja svoj osebni odnos z Benjaminom Netanyahujem, kljub temu, da se izraelski premier sooča z nalogom ICC za aretacijo zaradi domnevnih vojaških zločinov v Gazi.

“Med nama je tesen osebni odnos. Pogosto sva v stikih, in verjamem, da najino globoko prijateljstvo močno odraža vezi med najinima državama,” je zapisal Netanyahu.

Foto: X (Modi in Netanyahu)

Pod Modijem je Indija, Izrael sprejela, kot ključnega partnerja na področju obrambe in tehnologije ter postala njegov največji kupec orožja. Nedavni memorandum o soglasju (MoU) naj bi poglobil sodelovanje, vključno s skupnim razvojem protibalističnih obrambnih sistemov. Trgovina med državama se je leta 1992 povečala iz 200 milijonov dolarjev na več kot 6 milijard dolarjev leta 2024. Indija je tako postala drugi največji azijski trgovinski partner Izraela po Kitajski.

Odnosi Indije do Izraela

Po prepovedi zaposlovanja Palestincev v Izraelu po napadu Hamasa leta 2023 je v izraelskih gradbenih podjetjih dobilo delo na tisoče Indijcev.

Modijev odprto proizraelski pristop predstavlja pomemben odmik od zgodovinske Indije, ki je bila nekoč osrednja v postkolonialni zunanji politiki. Čeprav New Delhi še vedno poziva k rešitvi dveh držav, se je v veliki meri izogibal kritiki Izraela zaradi njegovih vojaških dejanj, kar je vzbudilo vprašanja o moralni kredibilnosti Indije v Globalnem jugu.

Strokovnjaki opozarjajo, da Modijev obisk služi tudi izraelskim notranjim interesom, saj Netanyahuju pomaga okrepiti njegov mednarodni ugled pred nacionalnimi volitvami. Indijska diplomatska strategija poskuša uravnotežiti močne vezi z Izraelom in hkrati ohraniti odnose z arabskimi državami in Iranom, kar odraža pristop “strateške avtonomije”, ki daje prednost regionalni stabilnosti in nacionalnim interesom.

Delitve: