Se ti je kdaj zgodilo, da si s kom sedel/a in je nastala tišina – in si jo takoj želel/a zapolniti? Tišina v pogovoru ni neprijetna, ker bi bila “slaba”, temveč ker nas možgani silijjo v reakcijo.
Zakaj nas tišina spravlja v nelagodje?
- Neznano je strašljivo – možgani iščejo vzorec, tišina pa ga prekine.
- Sproži samorefleksijo – v tišini se zavedamo svojih misli in občutkov, kar lahko včasih povzroči nelagodje.
- Testira odnose – nekateri ljudje se počutijo nelagodno, ker ne vedo, kako reagirati ali kako nadaljevati pogovor.
V resnici tišina ni problem
V resnici tišina ni problem – problem je občutek, da moramo vedno nekaj reči. Namesto, da bežimo od tišine, jo lahko sprejmemo kot priložnost. Poslušaj, opazuj, vprašaj: “Kaj misliš o tem?” ali “Kako se ob tem počutiš?” Tišina omogoča globlje razumevanje sogovornika, poglobi odnos in nas uči potrpežljivosti.
Prav tako je tišina odlična priložnost za razmislek o lastnih občutkih in idejah. Ko jo sprejmemo, postane prostor za kreativnost, razmislek in povezovanje. Zato naslednjič, ko nastane tišina, ne hitite, da jo zapolnite – včasih je to najboljši del pogovora.
