Direktor FBI Kash Patel je nekaj dni pred začetkom obsežne ameriške vojaške operacije v Iranu odpustil več kot deset agentov, analitikov in drugih uslužbencev, ki so delali v elitni protiobveščevalni enoti, specializirani za spremljanje groženj iz Irana. Odpuščeni so bili zaradi sodelovanja v preiskavi Donalda Trumpa glede nezakonite odtujitve zaupnih dokumentov, a poznavalci opozarjajo, da je s tem Patel “praktično uničil” program za spremljanje iranskih groženj.
Maščevanje zaradi preiskave Trumpa
Patel je prejšnji teden nenadoma odpustil več kot deset agentov, analitikov in drugih uslužbencev zvezne policije. Vse to potem, ko je ugotovil, da je FBI v času vlade nekdanjega predsednika Joeja Bidna med preiskavo Trumpa pridobil njegove telefonske podatke. Večina odpuščenih je delala na preiskavah posebnega tožilca Jacka Smitha o Trumpovi nezakoniti odtujitvi zaupnih dokumentov iz Bele hiše po izteku prvega mandata januarja 2021.
A ključni podatek, ki ga razkrivajo viri, je, da so bili odpuščeni agenti člani elitne protiobveščevalne enote CI-12. Ta deluje v Washingtonu in pokriva primere od nepravilnega ravnanja z zaupnimi dokumenti do sledenja tujim vohunom na ameriških tleh. Številni med njimi so bili specializirani prav za spremljanje groženj iz Irana in njegovih zaveznikov.
Iran kot specialnost odpuščenih
Kot poroča televizija CBS ob sklicevanju na vire, seznanjene z zadevo, so številni odpuščeni agenti delali na globalnih primerih protiobveščevalnih dejavnosti. Vključno s primeri, povezanimi z Iranom. Med odpuščenimi je bil tudi vodja oddelka za protiobveščevalno dejavnost, ki se je ukvarjal z grožnjami vohunjenja. Kateri se je tudi ukvarjal s grožnjami iranske vlade in njenih zaveznikov.
Enota CI-12 je imela ključno vlogo že v Trumpovem prvem mandatu, ko je sledila morebitnim grožnjam iranskega režima v maščevanje za napad z brezpilotnim letalom leta 2020. Incident v katerem je bil ubit general Qasem Soleimani, takratni vodja sil Quds iranske islamske revolucionarne garde. Od takrat so bili iranski akterji obtoženi zarot za atentate na ameriške uradnike, ki jih Iran krivi za Soleimanijevo smrt. Vključno s Trumpom, nekdanjim državnim sekretarjem Mikeom Pompeom in nekdanjim svetovalcem za nacionalno varnost Johnom Boltonom.
“Uničil je program”
Neimenovan vir iz FBI je za CBS povedal, da je Patel praktično uničil program zvezne policije v zvezi z Iranom, saj so imeli odpuščeni agenti zaupne informatorje v iranski skupnosti v ZDA.
“Tega ni mogoče ponoviti z novimi agenti. Ti viri bodo izginili,” je dejal vir.
Tudi drugi viri potrjujejo, da so odpuščanja močno prizadela sposobnost FBI za spremljanje morebitnih povračilnih napadov Irana po začetku ameriške vojaške operacije. Enota CI-12 je imela namreč izkušene agente, usposobljene za spremljanje groženj in vohunskih operacij s posebnim poudarkom na Bližnjem vzhodu, vključno z Iranom in njegovimi zaveznicami.
Širše posledice za varnost
Agencija CNN poroča, da odpuščanja niso prizadela le enote CI-12. Številni uradi v oddelku za nacionalno varnost ministrstva za pravosodje so izgubili vsaj polovico zaposlenih. Vključno z uradom, namenjenim za boj proti terorizmu. Visoki uradniki FBI, ki so nadzirali protiobveščevalne dejavnosti in mednarodni terorizem, so bili odpuščeni ali prerazporejeni.
“Če izgubiš polovico svojih zmogljivosti, izgubiš polovico svojih sposobnosti,”
je za CNN povedanekdanji visoki uradnik ministrstva za pravosodje. “To je že samo po sebi razlog za skrb” .
FBI vztraja, da so zmogljivosti ohranjene
FBI se za zdaj ni neposredno odzval na kritike glede odpuščanj. Tiskovni predstavnik FBI je za CNN povedal, da urad “ohranja robustno protiobveščevalno dejavnost s kadrom po vsej državi” in da “ostajajo v celoti angažirani ter pripravljeni mobilizirati vsa potrebna varnostna sredstva” .
A poznavalci opozarjajo, da so odpuščanja prišla v najbolj občutljivem možnem trenutku. Tik pred začetkom obsežne vojaške operacije proti Iranu. Ravno takrat ko je prav sposobnost spremljanja morebitnih povračilnih ukrepov ključna za varnost ZDA in njenih zaveznikov.
Čeprav so tokratna odpuščanja strokovnjakov za Iran pod direktorjem FBI Kashom Patelom po obsegu in načinu izvedbe marsikaj presežila, politična obračunavanja z varnostnimi agencijami v ameriški zgodovini niso nova. Od “halloweenskega pokola” v sedemdesetih do lanske čistke v Pentagonu. Zgodovina kaže, da takšni posegi praviloma pustijo dolgotrajne posledice za nacionalno varnost.
“Halloweenski pokol” v Cii
Eden najbolj znanih primerov sega v leto 1977, ko je novi direktor Cie Stansfield Turner pod administracijo Jimmyja Carterja sprožil tako imenovani “halloweenski pokol”. Takrat je iz operative Cie odpustil več kot 800 uradnikov. Večinoma iz oddelka za tajne operacije.
Odpuščanja so bila deležna ostrih kritik, saj naj bi jih izvedli s “sekiro”, odpuščeni agenti. Še posebej pa tisti, specializirani za zahtevne jezike in terene, pa so postali “nezaposljivi” v zasebnem sektorju. Turnerjev namen je bil po lastnih besedah okrepiti agencijo z novimi kadri. Vendar so kritiki opozarjali, da “tehnične informacije, ločene od človeških, postanejo nevarne”.
Pritiski pred invazijo na Irak
Politični pritiski so se nadaljevali tudi v času administracije Georgea W. Busha. Zlasti v obdobju pred invazijo na Irak. Takrat so se uradniki Cie znašli pod izjemnim pritiskom, da analize o iraških programih orožja prilagodijo željam Bele hiše.
Direktor Cie George Tenet, ki je sicer preživel več političnih viharjev, je bil kasneje odpuščen, potem ko so se uresničile napovedi o političnih obračunih. Po njegovem odhodu je sledil plaz odstopov, ameriški mediji pa so takrat zapisali, da se “Bushov ključni kader začenja razkrajati”.
Lanska čistka v Pentagonu
Najnovejši primer pa je avgusta 2025 sprožil Pentagon, ko je obrambni minister Pete Hegseth odpustil direktorja Obrambne obveščevalne agencije (DIA), generalpodpolkovnika Jeffreyja Kruseja. Ter dva druga visoka vojaška poveljnika.
Čeprav uradni razlogi niso bili razkriti, naj bi bil sprožilec za odpuščanje “puščajoča” ocena DIA, ki je nasprotovala Trumpovi trditvi o “popolnoma uničenih” iranskih jedrskih objektih. Senator Mark Warner je potezo označil za “nevarno navado obravnavanja obveščevalne dejavnosti kot preizkusa zvestobe, namesto kot zaščite za našo državo”.
Širše posledice za varnost
Vsi omenjeni primeri kažejo na vzorec, ki se ponavlja: ko politika poseže v obveščevalne agencije, so prve žrtve praviloma izkušeni strokovnjaki z dolgoletnimi izkušnjami in zaupnimi viri. Strokovnjaki opozarjajo, da je takšne kadre izjemno težko nadomestiti, vzpostavitev zaupnih informatorjev pa traja leta, če ne desetletja.
In medtem ko se ZDA soočajo z eno najhujših bližnjevzhodnih kriz v zadnjih desetletjih, se zgodovinski vzorec znova ponavlja. Vendar tokrat z morebiti še hujšimi posledicami.
