Predvolilna kampanja 2026 je dosegla vrhunec, a namesto argumentov v ospredje stopajo incidenti, ki pretresajo javnost. Kar je še pred kratkim veljalo za izjemo, postaja vsakodnevna praksa, od fizičnega nasilja nad plakati do digitalnih “bomb” v obliki domnevnih prisluškovalnih posnetkov. Medtem ko se stranke medsebojno obtožujejo in policija preiskuje več primerov, pa zadnje javnomnenjske raziskave razkrivajo, da bi utegnil biti izid volitev bolj napet kot kdaj koli prej.
“Hudič, zdaj je svoboda” in zlorabljena dediščina
Eno večjih odmevnosti v zadnjih dneh so sprožili plakati SDS, ki uporabljajo citat iz kultnega filma Moj ata, socialistični kulak: “Hudič, zdaj je svoboda. V svobodi nikoli ne veš, kaj lahko in kaj ne.” Čeprav gre za stavek pokojnega velikana Poldeta Bibiča, so se njegovi potomci ostro odzvali. Njegova vnukinja, igralka Nina Rakovec, je dejala, da imajo “zelo veliko srečo, da mojega dedka ni več. Ker bi, milo rečeno, znorel in celemu svetu pokazal, da se to ne dela.”
Odzval se je tudi pisatelj Tone Partljič, a je prvak SDS Janez Janša na omrežju X zavrnil očitke z argumentom, da je bil stavek “že milijonkrat uporabljen v vseh mogočih izvedbah”.
Od obešenih golobov do prerezanih gum
A polemike okoli plakatov so le del zgodbe. Na Vrhniki so neznanci na plakat Gibanja Svoboda že drugič v dveh tednih obesili živalski kadaver, tokrat mrtvega goloba. V stranki so dogodek označili za “izprijenega” in sporočili, da to ni politična kampanja, pač pa kaznivo dejanje in moralno dno. Policija vodi kazenski postopek.
Tudi stranka Mi, socialisti! je v Ljubljani doživela hujši fizični incident, ko je neznanec z nožem prerezal gume na avtomobilih udeležencev njihovega dogodka. Policija je v tem primeru uvedla le prekrškovni postopek, kar je pri socialistični stranki vzbudilo očitek o neenaki obravnavi.
Nasilje pa se ne dogaja le na desnici, ki jo simbolizirajo napadi na plakate SDS (denimo popisani plakati Demokratov z napisom “Orban”), ampak so bili tarča tudi na drugem polu. Svojo izkušnjo je imel tudi Anže Logar. Po dogodku v Logatcu je moral s strankarskega avtomobila Demokratov odstranjevati nalepke podmladka SDS. “Nalepke spadajo v album, ne na kombi,” so sarkastično zapisali pri Demokratih.
Prisluhi, ki pretresajo Facebook
Medtem ko fizični incidenti polnijo policijske zapisnike, se prava bitka odvija na družbenih omrežjih. Na Facebook profilu Maske padajo / #nismofejk so se v zadnjih dneh množično pojavili posnetki domnevnih pogovorov, ki naj bi razkrivali zakulisje Gibanja Svobode. V enem najbolj odmevnih naj bi nekdanja generalna sekretarka stranke Vesna Vuković govorila o tem, da infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek “krade” na drugem tiru.
Avtentičnost posnetkov že preverja policija. V Gibanju Svoboda so prepričani, da gre za manipulacije z umetno inteligenco, in s prstom kažejo na SDS. Ti obtožbe zavračajo in odgovarjajo, da se s “Svobodnjaki” ne ukvarjajo, pričakujejo pa takojšnje hišne preiskave. Politični analitiki, kot je Tomaž Deželan, opozarjajo, da tovrstni primeri brišejo mejo med resničnim in digitalnim svetom ter da “posamezniki ne začutijo več ločnice med ‘online’ in ‘offline'”.
Kaj kažejo številke? Volilni boj na robu noža
Sredi vsega tega kaosa pa se volivci pripravljajo na oddajo glasov. Po zadnjih razpoložljivih podatkih javnomnenjskih raziskav, ki jih povzemajo tudi na portalu Wikiwand, ima SDS še vedno rahlo prednost, a je boj izjemno izenačen.
Po raziskavi Inštituta Mediana za RTV Slovenija iz januarja bi SDS osvojila 29 poslanskih sedežev, Gibanje Svoboda 24, Socialni demokrati 9, prav tako 9 pa Demokrati Anžeta Logarja in skupna lista Levice in Vesne. Sledijo NSi s 6 in stranka Resnica s 6 sedeži.
Ključen podatek, ki skrbi številne analitike, je, da bi imele stranke desno od sredine skupaj 42 poslancev, levo usmerjene pa 40. Nobena stran torej ne doseže večine. Če bi se volitve zgodile danes, bi Slovenijo čakal parlament brez jasnega zmagovalca in dolga, mukotrpna koalicijska pogajanja.
Kot so sporočili iz stranke SD ob uničenih tablah ob dnevu žensk, toksičnost kampanje odvrača ljudi od volišč. In nižja udeležba bi lahla bila tista usodna podrobnost, ki bo prevagala tehtnico v eno ali drugo smer. Do 22. marca je tako še dovolj časa za nove preobrate.
