Medtem ko se predvolilna kampanja v Sloveniji pregreva, se v ozadju dogaja še ena, nič manj vroča zgodba: cene goriv. Tik pred volitvami, ko bi vsak evro v žepu volivcev lahko štel, je vlada posegla po korenitem ukrepu. A vprašanje, ki si ga zastavljajo številni vozniki, je preprosto: kaj se bo zgodilo čez dva tedna, ko bodo volitve mimo in bo treba znova oblikovati cene?
Korenit poseg vlade: Prihranki so jasni
Vlada je v ponedeljek sporočila, da je zaradi izrazite rasti cen naftnih derivatov na evropskih in svetovnih trgih znižala trošarine za bencin, dizel in kurilno olje. Ukrep je začel veljati v torek, 10. marca, in bo trajal do vključno ponedeljka, 23. marca 2026 poroča gov.si.
Nove najvišje dovoljene drobnoprodajne cene so:
- Bencin: 1,466 evra za liter
- Dizel: 1,528 evra za liter
- Kurilno olje: 1,159 evra za liter
A bolj kot same številke je zanimiv izračun, kaj bi se zgodilo, če vlada ne bi ukrepala. Kot so sporočili z ministrstva, bi brez regulacije in znižanja trošarin za liter bencina odšteli okoli 1,576 evra, za liter dizla kar 1,702 evra, za liter kurilnega olja pa 1,342 evra.
To v praksi pomeni, da pri 50 litrih bencina prihranek znaša približno 5,50 evra. Pri 50 litrih dizla prihranek približno 8,70 evra. Pri nakupu 1.000 litrov kurilnega olja pa lahko dosežete 183 evrov prihranka.
Kako določamo cene? Metodologija, ki je večina ne pozna
Cene naftnih derivatov se v Sloveniji izračunavajo na podlagi metodologije, ki temelji na gibanju cen naftnih derivatov na svetovnem trgu (vir: angleški PLATT’S European Marketscan) in gibanju tečaja ameriški dolar-evro. Modelske cene se izračunavajo na podlagi 14-dnevnih povprečij cen mineralnih naftnih derivatov.
Pomemben podatek, ki ga marsikdo spregleda, so tudi marže trgovcev. Te so z vladno uredbo omejene in lahko znašajo največ 0,0994 evra za liter bencina, 0,0983 evra za liter dizla ter 0,08 evra za liter kurilnega olja. To pomeni, da trgovci na rasti cen ne morejo dodatno služiti, vsaj ne prek marž.
Sosedje dražji, a za koliko?
Primerjava s sosednjimi državami razkriva, da so slovenske cene kljub podražitvi še vedno konkurenčne. Po podatkih AMZS so povprečne cene pri sosedih (stanje 10. februarja 2026) naslednje :
| Država | Bencin (95) | Dizel |
| Slovenija (takrat) | 1,421 € | 1,462 € |
| Avstrija | 1,539 € | 1,584 € |
| Italija | 1,647 € | 1,695 € |
| Hrvaška | 1,420 € | 1,430 € |
| Madžarska | 1,47 € | 1,50 € |
A pozor! To so podatki iz začetka februarja, preden je konflikt na Bližnjem vzhodu zajel Iran in se je promet skozi Hormuško ožino praktično ustavil. Po takratnih podatkih je bil dizel pri nas celo dražji kot na Hrvaškem, a cene so se od takrat že spremenile. V Avstriji so se po poročanju N1 cene dizelskega goriva dvignile za okoli 30 centov na liter, cene bencina pa nekaj manj.
Zakaj cene sploh rastejo? Ozadje je geopolitično
Cene nafte na svetovnih trgih so v zadnjih tednih poskočile v nebo. Glavni krivec je zaostrovanje konflikta na Bližnjem vzhodu. “Vojna v Iranu in z njo povezano uničevanje naftne infrastrukture v Zalivskih državah je na mednarodnem trgu povečalo bojazen glede dobavljivosti naftnih derivatov in zemeljskega plina, čemur je sledil strm dvig cen,” so poročali v nedeljo.
Cena nafte brent je ponoči začasno poskočila prek 120 dolarjev za 159-litrski sod. UBS, ena vodilnih investicijskih bank, opozarja, da bi lahko ob morebitnem zaprtju Hormuške ožine cena surove nafte presegla 100 dolarjev za sod. To bi bil šok za celotno evropsko gospodarstvo.
Bojan Ivanc, glavni ekonomist GZS, je ob tem povedal:
“V Sloveniji imajo gospodinjstva srečo, da vlada regulira cene in da bo s torkom velik del prirasta zamejila. A cene goriv ne morejo bistveno odstopati od sosednjih držav”.
Kaj pa po volitvah? Provokativen pogled na 23. marec
In tu pridemo do ključnega vprašanja. Trenutni ukrep velja do 23. marca. To je ponedeljek, dva dni po volitvah (ki bodo v soboto, 21. marca). Do takrat bodo cene zamrznjene na omenjenih ravneh.
A kaj se zgodi potem? Vlada bo morala znova izračunati modelske cene na podlagi 14-dnevnih povprečij. Če bo cena nafte na svetovnih trgih ostala visoka (ali celo zrasla), bo pritisk na podražitve neizbežen. In takrat bo vlada, bodisi stara bodisi nova, pred težko odločitvijo.
Ali bo znova posegla po znižanju trošarin? To bi pomenilo izpad prihodkov v proračun. Po podatkih ministrstva so trošarine zdaj znižane: za bencin na 0,47457 evra/liter (prej 0,49934), za dizel na 0,36277 evra/liter (prej 0,43869), za kurilno olje pa na 0,11180 evra/liter (prej 0,17700). To so občutni izpadi.
Če vlada ne bo posegla, bodo cene skočile. Po ocenah N1 bi brez vladnega posega cena litra dizelskega goriva znašala okoli 1,615 evra, bencina pa okoli 1,486 evra. A te ocene so bile narejene pred zadnjim skokom cen, zdaj so lahko še višje.
Bojim se, da bo kmalu 40 kron
Na Češkem, kjer so cene goriva prav tako pod pritiskom, analitiki napovedujejo, da bodo kmalu presegle 40 kron za liter (približno 1,58 evra). Če se to zgodi, bo pritisk na cene v celi Evropi še večji.
Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je pred ukrepom napovedal, da bo vlada “konkretno posegla” v cene. To se je tudi zgodilo. A vprašanje je, koliko časa bo lahko tako posegala.
V ozadju je širša slika: višje cene goriv ne vplivajo le na voznike, ampak na celotno gospodarstvo. “Višje cene vplivajo na panogo transporta. A ta višje stroške prenese po verigi, do proizvodnje in trgovine oz. do vseh, ki potrebujejo prevoz blaga,” opozarja Ivanc. To pomeni, da se bodo prej ali slej podražili tudi drugi izdelki, vse od hrane do oblačil.
In še en podatek, ki ga velja izpostaviti: minister Kumer je ob robu podpisa pogodb za projekte modernizacije elektroenergetskega omrežja povedal, da je Slovenija dobro preskrbljena z naftnimi derivati in da motenj v oskrbi ni pričakovati. A zaloge niso neskončne. In če bo povpraševanje tujcev na obmejnih črpalkah (kjer so naše cene še vedno nižje od sosednjih) preveliko, bi lahko prišlo do logističnih težav.
Kaj torej pričakovati?
Napovedi so negotove. Analitiki opozarjajo, da bo za dolgoročni razvoj cen ključna dolžina konflikta na Bližnjem vzhodu. Če se bo hitro umiril, bi se cene lahko stabilizirale. Če ne, nas čakajo novi šoki.
A eno je gotovo: trenutni ukrep je predvolilno darilo volivcem. Vprašanje je le, ali bo po volitvah prišel račun. In kdo ga bo plačal.
