Srednjeveška napetost na Bližnjem vzhodu je prisilila Švico k izjemnemu koraku. Kot so sporočili z zveznega ministrstva za zunanje zadeve, so zaradi vojne in vse večjih varnostnih tveganj začasno zaprli švicarsko veleposlaništvo v Teheranu. A kljub temu bodo še naprej omogočali komunikacijo med Iranom in Združenimi državami Amerike, ki diplomatskih odnosov nimajo že več kot štiri desetletja.
Veleposlanik Olivier Bangerter in pet članov osebja so Iran danes zapustili po kopnem in so zdaj na varnem izven države. Kot so pojasnili na ministrstvu, se bodo v Teheran vrnili takoj, ko bodo to dopuščale varnostne razmere. Štirje švicarski uslužbenci so državo sicer zapustili že 3. marca, preostalih šest pa danes, poroča STA.
“Zaradi napadov ZDA in Izraela na Iran ter iranskih napadov na več držav Bližnjega in Srednjega vzhoda varnosti osebja švicarskega veleposlaništva v Teheranu ni bilo več mogoče zagotavljati,” so sporočili iz Berna.
Ključna vloga “poštarja” med sovražnikoma
Čeprav so vrata veleposlaništva začasno zaprta, Švica ne bo opustila svoje edinstvene vloge posrednice med Washingtonom in Teheranom. Kot so poudarili na ministrstvu, bodo “v okviru svojih dobrih uslug” in ob posvetovanju z obema državama “še naprej ohranjali odprto komunikacijsko linijo med Združenimi državami in Iranom“.
Tako ZDA kot Iran sta bila o začasnem zaprtju veleposlaništva in odhodu osebja obveščena, Švica pa ostaja na voljo za posredovanje sporočil, ki jih strani ocenita kot koristna. Mandat zaščitne sile, v okviru katerega Švica zastopa interese ZDA v Iranu, je namreč mogoče izvajati neodvisno od geografske lokacije.
Strokovnjaki to vlogo pogosto opisujejo kot vlogo “poštarja”. “Švica je v bistvu poštar. Če želijo ZDA stopiti v stik z Iranom po uradni poti, lahko prosijo Švico, da to stori. A to ni vloga posrednika,” je za SWI swissinfo.ch pojasnil Laurent Goetschel, direktor mirovnega inštituta Swisspeace.
Štiri desetletja edinega stika
ZDA so diplomatske odnose z Iranom prekinile leta 1980, leto dni po iranski islamski revoluciji in po zasedbi ameriškega veleposlaništva v Teheranu, v katerem so iranski študenti 4. novembra 1979 zajeli in kar 444 dni kot talce zadrževali 52 Američanov. Švica je maja 1980 prevzela vlogo zaščitne sile in od takrat zastopa ameriške interese v Iranu.
Švicarsko veleposlaništvo v Teheranu obravnava vse konzularne zadeve med državama, vključno z zahtevki za izdajo potnih listov, spremembo civilnega statusa in konzularno zaščito ameriških državljanov v Iranu. Na spletni strani oddelka za tuje interese redno objavljajo varnostna opozorila za ameriške državljane.
Politični odzivi in prihodnost mandata
Švicarska vloga v Iranu je v zadnjih tednih sprožila tudi politično razpravo v Bernu. Medtem ko nekateri politiki menijo, da je mandat preživet, drugi vztrajajo, da je ključen za ohranjanje komunikacije.
“Ključno je, da ta komunikacijski kanal med Washingtonom in Teheranom ostane odprt,” je za SWI swissinfo.ch poudarila Monika Schmutz Kirgöz, vodja oddelka za Bližnji vzhod in Severno Afriko na švicarskem zunanjem ministrstvu.
Po drugi strani pa poslanec sredinske stranke Gerhard Pfister meni, da je mandat odveč.
“Že leta verjamem, da so te tako imenovane ‘dobre usluge’, ki si jih Švica pripisuje, pravzaprav zelo slabe usluge iranskemu ljudstvu,” je dejal.
Z izbruhom vojne je po njegovem mnenju mandat postal odvečen. Socialdemokratska senatorica Franziska Roth gre še dlje: “Zvezni svet bi se moral odpovedati mandatu zaščitne sile. To je bil glavni razlog za švicarsko popuščanje brutalnemu režimu mulah”.
Obeti za prihodnost
Za zdaj ostaja švicarsko stališče jasno: tudi brez fizične prisotnosti v Teheranu bodo še naprej omogočali komunikacijo med ZDA in Iranom. Kot so sporočili z ministrstva, bo švicarsko osebje na spletni strani oddelka za tuje interese še naprej obveščalo ameriške državljane v Iranu o tveganjih in zaščitnih ukrepih.
Veleposlanik in osebje se bodo v Teheran vrnili, “takoj ko bodo razmere to dopuščale”. Do takrat bo Švica svojo vlogo “poštarja” opravljala od drugod.
