V slovenskih gospodinjstvih vsak teden v koš konča več kot dva kilograma hrane, pri čemer je skoraj polovica še vedno povsem primerna za uživanje. S tem ne zavržemo le hrane, temveč tudi denar in številne naravne vire, ki so bili potrebni za njeno pridelavo.
Več kot le izguba hrane
Že za en kozarec mleka je potrebnih približno 200 litrov vode, medtem ko proizvodnja enega hamburgerja porabi okoli 2400 litrov, kar je približno toliko vode, kot je porabimo pri približno 75 prhanjih. Vsak kilogram hrane, ki konča med odpadki, tako pomeni tudi izgubo zemlje, vode, energije in človeškega dela. Hrana v tem primeru ni več zgolj odpadek, temveč pokazatelj, kako neučinkovito ravnamo z viri.
Na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo poudarjajo, da povprečno slovensko gospodinjstvo vsak teden zavrže nekaj več kot dva kilograma hrane, od tega skoraj kilogram še povsem užitne.
Zavržena hrana pogosto še vedno užitna
Podatki kažejo, da se količina zavržene hrane v Sloveniji še vedno povečuje. Lani so prebivalci skupaj zavrgli 168.318 ton hrane, kar je dva odstotka več kot leto prej. Na posameznika to pomeni približno 79 kilogramov odpadne hrane letno, pri čemer je bila skoraj dve petini te hrane še vedno užitne.
Kupujemo več kot potrebujemo
Po besedah Alenke Dujanović iz organizacije Ekologi brez meja ta trend kaže predvsem na spremenjen odnos do hrane. Kot poudarja, smo jo začeli dojemati kot nekaj samoumevnega, vedno dostopnega in pogosto poceni, zato ji pripisujemo manjšo vrednost. Pri nakupovanju nas pogosto vodi predvsem cena, ne pa dejanska potreba ali kakovost, zato kupimo več, kot bomo dejansko porabili. Posledica je, da del hrane brez večjega premisleka konča v smeteh.
Vsak dan zavržemo milijardo obrokov hrane
Podoben problem je razširjen tudi globalno. Po ocenah Združenih narodov vsak dan po svetu zavržemo več kot milijardo obrokov hrane. Paradoksalno je, da se to dogaja tako v bogatih kot v revnejših državah, hkrati pa več kot 730 milijonov ljudi po svetu še vedno trpi zaradi lakote.
Družbene in okoljske posledice
Prekomerno zavržena hrana ima poleg družbenih tudi pomembne okoljske posledice. Ko hrana pristane med odpadki, z njo zavržemo tudi vso energijo in vire, ki so bili vloženi v njeno pridelavo, predelavo, transport in prodajo. To pa prispeva k povečevanju izpustov toplogrednih plinov in s tem k pospeševanju podnebnih sprememb.
Kaj še povečuje količino odpadkov?
Raziskave kažejo tudi povezavo med količino zavržene hrane in podnebnimi razmerami. V državah z višjimi temperaturami so količine živilskih odpadkov na prebivalca pogosto večje. Eden od razlogov je večja poraba svežih živil, hkrati pa pomanjkanje ustreznih sistemov za hlajenje in shranjevanje hrane. Vročinski valovi, suše in druge ekstremne vremenske razmere otežujejo tudi skladiščenje, predelavo in transport hrane, kar lahko dodatno poveča količino odpadkov.
Do deset odstotkov vseh svetovnih emisij toplogrednih plinov
Po ocenah Združenih narodov zavržena hrana povzroči do deset odstotkov vseh svetovnih emisij toplogrednih plinov. Količina emisij, ki nastanejo zaradi odpadne hrane, je celo približno petkrat večja od emisij, ki jih proizvede letalski promet. Zato strokovnjaki poudarjajo, da je zmanjšanje količine zavržene hrane eden ključnih korakov pri zmanjševanju vpliva človeka na podnebje.
Preberite še: Slovenci proizvajamo več odpadkov kot kdaj prej
