Pandemija je nepovratno spremenila naš pogled na delovno okolje. Kar se je leta 2020 začelo kot nujni ukrep za preživetje gospodarstva, se je danes prelevilo v enega ključnih pogojev, ki jih delavci postavljajo pri iskanju zaposlitve. Vendar pa prehod iz pisarn v dnevne sobe ni prinesel le večje svobode, temveč tudi kompleksna pravna vprašanja o varnosti, povračilu stroškov in pravici do odklopa.
Kako je to področje danes urejeno v slovenski zakonodaji in kaj kažejo številke Inšpektorata RS za delo? Za dodatna pojasnila smo se obrnili na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Kako je trenutno zakonsko urejeno delo na daljavo?
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) med fleksibilnimi načini zaposlovanja ureja tudi pogodbo o zaposlitvi za opravljanje dela na domu.
Za delo na domu se šteje delo, ki ga delavec opravlja na svojem domu ali v prostorih po svoji izbiri, ki so izven delovnih prostorov delodajalca ter delo na daljavo, ki ga delavec opravlja z uporabo informacijske tehnologije,
pojasnjujejo na omenjenem ministrstvu. Za delo na domu mora biti podano ustrezno soglasje delodajalca in delavca, ki se izrazi v sklenitvi posebne pogodbe o zaposlitvi za delo na domu.
Delodajalec mora obvestiti tudi inšpektorat za delo
Delavec in delodajalec se v pogodbi o zaposlitvi sporazumno dogovorita o obsegu dela na domu. To se lahko izvaja ves delovni čas, le določene dni v tednu ali celo zgolj posamezne ure. V pogodbi morata jasno opredeliti vse pravice in pogoje, ki izhajajo iz narave takšnega dela.
Delodajalec mora o organizaciji dela na domu predhodno obvestiti inšpektorat za delo, ki lahko takšno delo prepove, če oceni, da je škodljivo za delavca ali okolje. Kljub spremembi lokacije delodajalec ostaja v celoti odgovoren za zagotavljanje varnih in zdravih delovnih razmer, skladno z zakonodajo o varovanju zdravja pri delu.
Nihanje števila prijav na domu
Podatki Inšpektorata Republike Slovenije za delo kažejo naslednje podatke prijav dela na domu za pretekla štiri leta:
2022: 121.981
2023: 76.040
2024: 104.753
2025: 69.567
Številke kažejo na precejšnja nihanja v priljubljenosti dela na domu, ki se je po rekordnem letu 2022 v lanskem letu skoraj prepolovila. Podatki razkrivajo, da se slovenski trg dela še vedno išče, saj se obdobja množičnega vračanja v pisarne izmenjujejo z ponovnimi skoki dela na daljavo.
Usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja
Zakon o delovnih razmerjih delavcu omogoča, da zaradi usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja predlaga delo na domu. Delodajalec se mora na takšen predlog obvezno odzvati in svojo odločitev pisno utemeljiti najpozneje v 15 dneh
“Pojasnjujemo, da se je v okviru novele ZDR-1 predlagalo tudi, da se lahko delavec in delodajalec o opravljanju dela na domu za obdobje do enega leta dogovorita s spremembo pogodbe o zaposlitvi (tj. z aneksom), hkrati pa tudi natančnejša opredelitev obveščanja Inšpektorata RS za delo o nameravanem organiziranju dela na domu (tj. preko portala SPOT),” še pojasnjuejo na ministrstvu.
Kako je zakonsko urejeno povračilo stroškov zaposlenim, ki delajo od doma?
Delavec, ki opravlja dela na domu, enake pravice kot delavec, ki dela v delovnih prostorih delodajalca, “kar pomeni, da ima tudi npr. pravico do povračila stroškov za prehrano na delom (gre za pravico, ki je sicer določena v okviru 130. člena ZDR-1),” še dodajajo.
Delavec ima pri delu na domu pravico do povračila stroškov za uporabo svojih sredstev. O višini tega nadomestila se delavec in delodajalec dogovorita in ga fiksno določita v pogodbi o zaposlitvi.
