V zadnjih letih je Rusija pod vodstvom Vladimirja Putina izvedla enega najobsežnejših sistemov represije nad spolnimi manjšinami v sodobni zgodovini. Kar se je začelo z zakonom proti “propagandi netradicionalnih spolnih odnosov” leta 2013, se je razvilo v celovit pravni okvir, ki pripadnike LGBT skupnosti izenačuje s teroristi in ekstremisti. V nadaljevanju bom predstavila pregled tega, kaj v Rusiji danes velja za nezakonito, kakšne so posledice iskanja določenih izrazov na internetu in zakaj je prišlo do tako ostrega obračuna z na videz benignimi vsebinami.
Kaj vse je danes v Rusiji označeno kot ilegalno ali ekstremistično?
Prepoved “mednarodnega LGBT gibanja”
Novembra 2023 je rusko vrhovno sodišče sprejelo prelomno odločitev: “mednarodno LGBT gibanje” je razglasilo za ekstremistično organizacijo. S tem so se odprla vrata za kazenski pregon vseh, ki so kakor koli povezani s to skupnostjo. Ključno pri tem je, da “mednarodno LGBT gibanje” kot organizacija dejansko ne obstaja. Gre za pavšalno oznako, ki jo je vlada nadela celotni skupnosti.
Vsak, ki je vpleten v delovanje te “organizacije”, je izpostavljen kazenskemu pregonu in morebitni zaporni kazni.
Razglasitev LGBT organizacij za ekstremistične
Marca 2026 je sodišče v Sankt Peterburgu organizacijo “Coming Out” (Vykhod) uradno razglasilo za ekstremistično. To je prva tovrstna razglasitev po odločitvi vrhovnega sodišča iz leta 2023. Sojenje je potekalo za zaprtimi vrati, tožbo pa je vložilo rusko ministrstvo za pravosodje kot tajno.
Organizacija, ki zdaj deluje iz tujine, je sporočila, da se je na to pripravljala dlje časa, a je opozorila, da razglasitev pomeni, da deljenje njihove vsebine in celo donacije iz Rusije postanejo nevarni.
Podobne tožbe so vložene tudi proti drugima dvema organizacijama, Ruski LGBT mreži in Iridi iz Samare.
Pregon posameznikov
Pregon ne zajema samo organizacij, ampak tudi posameznike. Artyom Fokin, vodja skupine Irida, je bil marca 2026 obsojen na 450.000 rubljev (približno 5700 dolarjev) kazni zaradi obtožb o “ekstremizmu”. Njegov primer je prvi, ko je bil vodja LGBT iniciative obsojen po ekstremističnih zakonih.
Kazenski zakonik za “organiziranje dejavnosti ekstremistične organizacije” predvideva do 10 let zapora.
Prepoved simbolov
Tudi simboli so postali nevarni. Mavrična zastava je bila s strani oblasti označena za “ekstremistični simbol”. Ljudje so bili kaznovani že zgolj zato, ker so jo izobesili ali nosili.
Policija je po novembrski odločitvi leta 2023 opravila racije v gejevskih barih, nočnih klubih in na prizoriščih, kjer so potekale drag predstave v Moskvi, Sankt Peterburgu in drugih mestih.
Kaj je ilegalno googlati v Rusiji?
Nadzor nad iskanji
Po poročanju več medijev so ruske varnostne sile konec januarja 2026 pridobile neposreden dostop do iskanj, ki jih državljani izvajajo na internetu. Oblast ima nadzor nad telekomunikacijskimi ponudniki, kar jim omogoča spremljanje spletne dejavnosti.
Besede, ki lahko privedejo do kazni
Iskanje določenih izrazov je postalo tvegano. Med besedami, ki lahko sprožijo pregon, so: gay, opozicija, cenzura in Navalni (ime pokojnega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega).
Oblasti tovrstna iskanja opredeljujejo kot “iskanje ekstremističnega materiala”, termin, ki je namenoma opredeljen široko in nejasno, kar omogoča poljubno razlago. Posledice pa lahko segajo vse od denarnih kazni do zaporne kazni. Med drugimi vsebinami naj bi bilo ilegalno obiskovati tudi določene spletne strani. Med njimi so najbolj pogosta ao3 in ficbook. To so spletni forumi, kjer lahko posamezniki objavljajo avtorska dela bisanja, ponavadi napisana kot fikcijska dela ustvarjena na podlagi drugih del, kot so Harry Potter, Hunger Games, itd.
Nadzor nad komunikacijo
Ruske oblasti so uvedle tudi obvezno namestitev sporočilne aplikacije “Max”, ki jo je razvil Kremelj, medtem ko aplikacije, kot je WhatsApp, blokirajo. S tem zagotavljajo popoln nadzor nad komunikacijo državljanov.
Zakaj prihaja do tega?
“Tradicionalne vrednote” kot politično orožje
Kremelj svojo kampanjo uradno utemeljuje z “zaščito tradicionalnih družinskih vrednot”. Toda za to retoriko se skriva globlji politični motiv.
Vladimir Putin je vojno v Ukrajini večkrat označil za “posredniško bitko z Zahodom”, ki naj bi želel uničiti Rusijo tudi s tem, da ji vsiljuje pravice LGBT skupnosti. Ta narativ pa omogoča konsolidacijo prebivalstva okoli oblasti v času vojne. Prav tako uspešno opredeli “sovražnika” v notranjosti (LGBT skupnost) in zunaj (Zahod) ter povezuje domoljubje z nasprotovanjem pravicam manjšin.
Zloraba nejasnih zakonov o ekstremizmu
Amnesty International je opozoril, da ruske oblasti “zlorabljajo nejasne zakone o ekstremizmu” za kriminalizacijo človekovih pravic in brisanje neodvisne civilne družbe.
Marie Struthers, direktorica Amnesty International za vzhodno Evropo in Srednjo Azijo, je dejala:
“To poteza odraža premišljeno strategijo Kremlja za legitimizacijo in oborožitev homofobije v napadu na nestrinjanje, enakost, nediskriminacijo in človeško dostojanstvo.”
Stigmatizacija in izolacija
Denis Oleinik, izvršni direktor organizacije Coming Out, je pojasnil, da je cilj oblasti narediti LGBT skupnost “čim bolj ranljivo, čim bolj osamljeno”.
Z razglasitvijo organizacij za ekstremistične oblasti dosežejo več ciljev. Med njimi so najbolj ključni, da prestrašijo ljudi, da bi poiskali pomoč ali podporo. Onemogočijo delovanje podpornih mrež ter ustvarijo ozračje strahu, ki preprečuje solidarnost. S tem pa tudi preprečijo medijsko poročanje o teh vprašanjih.
Vpliv na posameznike
Human Rights Watch je opozoril, da gre za “namerno politiko stigmatizacije celotnih skupnosti”, ki povzroča resnično škodo mnogim ljudem.
Posledice so hude. Posamezniki se bojijo zaprositi za pomoč, aktivisti in celo njihovi svojci so izpostavljeni tveganju. Mnogi ljudje bežijo iz države, tisti, ki ostanejo, živijo v nenehnem strahu pred pregonom.
Širši vpogled: kdo vse je tarča?
Pregon LGBT skupnosti ni osamljen pojav, ampak del širše kampanje oblasti proti vsem, ki ne ustrezajo “državno odobreni pripovedi”.
Tarče so tudi človekoljubne organizacije, saj so številne so bile označene za “tuje agente”. Pod drobnogledom so tudi zagovorniki pravic staroselcev, kot Daria Egereva, zagovornica pravic ljudstva Selkup, ki je bila aprila 2026 aretirana. In ne nazadnje tudi neodvisni mediji, kot so The Moscow Times, ki je bil označen za “neprivilegirano” organizacijo.
Kot je poudarila Petra Bayr, predsednica Parlamentarne skupščine Sveta Evrope:
“Nekega dne se lahko drugačna Rusija vrne v Evropo – ne z retoriko, ampak s preobrazbo. Naša odgovornost je, da smo pripravljeni to podpreti, ko se odpre okno priložnosti.”
V Rusiji je danes biti del LGBT skupnosti, ali celo izražati solidarnost z njo, enako kot biti označen za ekstremista. Sistem nejasnih zakonov, tajnih sojenj in vseobsegajočega nadzora omogoča pregon na podlagi identitete, ne dejanj.
Za navadne državljane to pomeni, da so tudi na videz nedolžna dejanja, iskanje določenih izrazov na Googlu, deljenje vsebine podporne organizacije ali nošenje mavrične barve, lahko razlog za denarno kazen ali zaporno kazen.
Kremelj s strategijo “zaščite tradicionalnih vrednot” ustvarja sovražnika v lastni državi, s čimer utrjuje oblast in preusmerja pozornost z gospodarskih in vojaških težav. Žrtev te politike so posamezniki, ki plačujejo najvišjo ceno, s svobodo, dostojanstvom in vse pogosteje s tem, da morajo zapustiti svojo domovino.
