Vojna na Bližnjem vzhodu povzroča vse večje motnje v oskrbi z gnojili. Po opozorilih Svetovne trgovinske organizacije (WTO) to predstavlja dvojno grožnjo svetovni prehranski varnosti. Tako zaradi pomanjkanja kot zaradi naraščajočih cen. Iran je praktično zaprl Hormuško ožino, ključno tranzitno pot, skozi katero običajno poteka dobava tretjine svetovnih gnojil.
“Gnojila so danes največja skrb. Če ni več gnojil, to vpliva na količine, pa tudi na cene,”
je v intervjuju za francosko tiskovno agencijo AFP opozoril namestnik generalnega direktorja WTO Jean-Marie Paugam. Po njegovih besedah se bodo učinki v prihodnjih mesecih še stopnjevali. Pridelek se bo zmanjšal, cene pa bodo zrasle.
Hormuška ožina, ožina med Perzijskim zalivom in Omanskim zalivom, je ena najpomembnejših svetovnih pomorskih poti. Zaradi obilnih zalog zemeljskega plina, ki je ključen za proizvodnjo umetnih gnojil, se je regija Perzijskega zaliva razvila v pomembnega proizvajalca. Vendar pa je vojna v proizvodnjo močno zarezala, nekatere večje obrate so morali zapreti.
Ranljive zlasti velike izvoznice hrane
Paugam je opozoril, da so zaradi motenj v dobavi gnojil ranljive zlasti velike izvoznice hrane, kot so Indija, Tajska in Brazilija. Čeprav za zdaj zaradi razmeroma kratkega trajanja vojne pomanjkanja gnojil še ni, bi lahko daljše zaprtje ožine povzročilo resne posledice.
“Če pa gnojila iz Perzijskega zaliva ne bodo krožila, bomo občutili neposreden vpliv na oskrbo glavnih držav proizvajalk ravno ob začetku sezone sajenja pridelkov, ki jih bodo požeti prihodnje leto,” je pojasnil.
“Če bo Hormuška ožina zaprta tri mesece, bo vpliv precejšen.”
Države neto uvoznice hrane bi se po njegovih napovedih znašle v zelo slabem položaju. Še posebej pa velik del zahodne in severne Afrike. Dodatno tveganje predstavlja možnost, da bi države začele kopičiti zaloge, podobno kot med motnjami v mednarodni trgovini na vrhuncu pandemije covida-19.
Lakota ponovno na vidiku
Paugam je spomnil, da je pandemija upočasnila boj proti lakoti po svetu. Po njej se je svet vrnil na pot do odprave lakote do leta 2030, kar je eden od ciljev trajnostnega razvoja, ki so jih države članice ZN sprejele leta 2015.
“Toda zaradi tveganj, povezanih z vojno na Bližnjem vzhodu, ponovno obstaja možnost, da skrenemo s poti,” je sklenil visoki predstavnik WTO.
Medtem ko svetovni trgi z žiti in drugimi osnovnimi živili že več kot leto dni zaznavajo povišane cene, bi lahko motnje v dobavi gnojil pomenile dodatno udarno točko, ki bi še dodatno obremenila najrevnejše države in povečala tveganje za prehransko krizo.
