Ko je Sydney Sweeney, zvezdnica serije Evforija, januarja 2026 na družbenem omrežju X objavila fotografijo v črnem suknjiču, je uporabnik p8stie pripomnil: “Zakaj je Sweeneyjin vrat toliko širši od njene glave? Začenjam biti resnično zaskrbljena, da je pravzaprav moški.” Objava je bila v kratkem času ogledana več kot 5,5 milijonkrat .
Sweeney, ki se je z javnostjo že soočala zaradi domnevnih desničarskih stališč, je tako postala najnovejša žrtev “transvestigation“. To je sovražna teorija zarote, v okviru katere skrajni desničarji preiskujejo javne osebnosti, predvsem ženske, za potencialno možnost, da so transspolne.
Kaj je “transvestigation”?
“Transvestigation” je sovražna teorija zarote, ki se je pojavila okoli leta 2017 in trdi, da so številne znane osebnosti, vse od Michelle Obama do Madonne, od Serene Williams do Brigitte Macron, “skrivaj” transspolne. GLAAD, največja ameriška LGBTQ organizacija, to gibanje uvršča med izraze sovraštva do transspolnih oseb. Takšne teorije zarote so pogosto povezane tudi z rasizmom, saj so najpogostejše žrtve takšnih preiskav ravno temnopolte osebe. Označene so kot “preveč moške”, kot da že s svojim telesom izstopajo iz povprečnega evropskega standarda, ki definira, kaj pomeni biti “prava ženska”.
Zagovorniki teorije, imenovani “transvestigatorji”, svoje trditve utemeljujejo s psevdoznanstvenimi metodami, kot je frenologija. Ta se je razvila v 19. stoletju in bila že davno ovržena kot rasistična “znanost” o preučevanju oblike lobanje. Na družbenih omrežjih pa objavljajo fotografije in videoposnetke, na katerih s pomočjo prekrivanja lobanj, merjenja ključnic, medenice in drugih telesnih značilnosti “dokazujejo”, da so ženske v javnem življenju pravzaprav moški.
Od Michelle Obama do Sydney Sweeney: nobena ni varna
Čeprav je bilo gibanje sprva usmerjeno predvsem proti temnopoltim ženskam, se je sčasoma razširilo na vse ženske v javnem življenju, ne glede na njihovo politično opredelitev. Leta 2024 je alžirska boksarka Imane Khelif po osvojitvi zlate medalje na olimpijskih igrah v Parizu doživela svetovno kampanjo lažnih obtožb, da je transspolna. Pri tem je izstopala avtorica J.K. Rowling, ki redno objavlja transfobna stališča.
Nedavno so tarče postale tudi Erika Kirk, vdova po ustanovitelju desničarske organizacije Turning Point USA Charlieju Kirkuju, in Sydney Sweeney, igralka, ki jo je sam Donald Trump pohvalil kot “najbolj vročo” in jo označil za registrirano republikanko.
Člani Facebook skupine “Transvestigation Disclosure NOW 2.0” naj bi Sweeney preiskovali že od leta 2024. Pri tem so kot “dokaz” navajali njene “ozke boke” in strukturo ključnic. Ironično je, da je Sweeney tik pred tem za vlogo boksarke Christy Martin v biografskem filmu pridobila več kot 13 kilogramov in opravila intenzivno fizično pripravo, kar je nekaterim njenim oboževalcem morda dalo povod za žaljivke o njenem videzu.
Zakaj je takšno preiskovanje neprimerno?
- Temelji na psevdoznanosti in rasizmu
“Transvestigatorji se pogosto zatekajo k rasistični psevdoznanosti, kot je frenologija, kot domnevnim ‘biomarkerjem’ pri poskusih določitve spola ob rojstvu,” piše v poročilu HuffPosta. Čeprav Frenologija nima nobene znanstvene podlage, se kljub temu na družbenih omrežjih širi kot “znanstvena” metoda.
- Je globoko mizogino
Lexi Webster, profesorica na Univerzi v Southamptonu, ki se ukvarja s spolnimi študijami, poudarja, da “transvestigations niso le transfobne, ampak tudi globoko mizogine”. Gre za “stereotipe o trans ženskah kot pošastnih, varljivih in nevrednih zaupanja”.
Jay Daniel Thompson, raziskovalec teorij zarote z univerze RMIT v Avstraliji, dodaja:
“Te zarote ciljajo na ženske v javnem življenju in si prizadevajo, da bi jih ponižale in zmanjšale njihovo verodostojnost”.
- Širi škodljivo sporočilo transspolnim osebam
Samantha Lux, transspolna aktivistka in ustvarjalka vsebin, opozarja: “Transvestigations širijo pripoved, da je biti transspolen sam po sebi varljiv. Ohranjajo predstavo, da smo pod svojo transspolnostjo pravzaprav moški v preobleki – in kdo uporablja preobleke? Ljudje s skritimi nameni”.
“Če ne vidite biti transspolnega kot slabega,” dodaja Lux, “zakaj potem potrebujete, da bi ‘razkrili’ nečijo identiteto?“.
- Ima pravne posledice, tudi za tiste, ki širijo laži
Januarja 2026 je pariško sodišče deset posameznikov spoznalo za krive spletnega ustrahovanja francoske prve dame Brigitte Macron zaradi širjenja lažnih govoric, da je transspolna. Sodišče je izreklo kazni od štirih do osmih mesecev zapora s pogojno obsodbo, enemu obsojencu pa šest mesecev zapora. Vsi morajo opraviti izobraževanje o preprečevanju spletnega ustrahovanja, nekateri so dobili tudi prepoved uporabe družbenih omrežij.
Sodišče je v sodbi zapisalo, da so bile objave “izjemno žaljive, ponižujoče in polne zlobe“.
Zakaj je pojav zdaj tako razširjen?
“Zarotniško mišljenje ni novo, toda dejstvo, da je postalo tako vseprisotno v zadnjih desetih letih, odraža kombinacijo družbenih pretresov in vse bolj interaktivnega interneta, kjer informacije potujejo hitreje in širše kot prej,” pojasnjuje Thompson.
Pomemben dejavnik je tudi dejstvo, da se teorije o “skrivnih transspolnih” ženskah uporabljajo za spodkopavanje verodostojnosti vsake ženske, ki ogroža status quo. Kot ugotavlja Lux, “skrajna desnica izrecno želi, da ženske živijo podrejeno življenje. Ne glede na to, kako ‘pro-desničarska’ je ženska, če je na položaju moči ali uspeha, ne izpolnjuje vloge, ki so ji jo dodelili“.
Kako prepoznati “transvestigation”?
GLAAD opozarja na ključne značilnosti teh vsebin. Najbolj očitna je uporaba psevdoznanstvene analize telesnih značilnosti (lobanja, ključnice, medenica). Pogoste so objave fotografij z “dokazi” o “moških” potezah in uporaba izrazov, kot so “invert”, “deception” ali “man in disguise”. Prisotno pa je tudi povezovanje z drugimi zarotniškimi teorijami (QAnon, Illuminati, New World Order).
“Transvestigation” ni nedolžna spletna zabava. Je oblika spletnega ustrahovanja, ki temelji na transfobiji, mizoginiji in rasistični psevdoznanosti. Njegove tarče niso le transspolne osebe, ampak vse ženske, ki si drznejo biti vidne v javnem življenju.
Kot ugotavlja poročilo Wilson Centra iz leta 2021, te pripovedi “segajo v stereotip o dvolični ženski, ki namiguje, da niso le transspolne osebe same po sebi varljive, ampak da je to varljivost odgovorna za moč in vpliv, ki ga te ženske imajo” .
Ko se Sydney Sweeney, Erika Kirk, Brigitte Macron, Michelle Obama in neštete druge ženske soočajo s tem, da njihova lobanja, ključnice ali otroške fotografije postanejo “dokaz” v spletnem sodišču, je sporočilo jasno: nobena ženska ni dovolj “ženska”. In to je ravno tisto, kar naj bi teorija razkrila.
