Slovenija se pogosto opisuje kot zelena država, a ta oznaka ni zgolj turistični slogan. Ste vedeli, da je v povprečju vsak 33. prebivalec Slovenije uradno registriran član Planinske Zveze Slovenije?
Ključni simbol slovenske identitete
Slovenske gore niso le prostor za rekreacijo, ampak nosijo precej globlji pomen. Kot opozarja Uroš Sadek, jih lahko razumemo kot enega ključnih simbolov slovenske identitete, kot najbolj prepoznaven del prostora, ki ga naseljujemo. Hkrati pa obstaja kot prizorišče različnih bojev: nekoč zgodovinskih, danes pa tudi povsem osebnih. V gorah se prepletata zgodba naroda in izkušnja posameznika, ki se sooča z naravo, samim seboj ali preprosto z umikom iz vsakdanje rutine.
Sadek poudarja, da imajo gore poseben status prav zato, ker združujejo več pomenov hkrati. So prostor pobega iz mestnega življenja, kjer vsakdanje razlike, tudi družbene, pogosto zbledijo. Hkrati pa delujejo kot nekakšen skupni imenovalec, v katerem lahko različni posamezniki najdejo svoj smisel: nekdo išče mir, drugi izziv, tretji pripadnost. Prav ta odprtost pomenov omogoča, da gore niso le geografsko dejstvo, ampak tudi simbol, ki ga Slovenci ves čas na novo ustvarjamo.
Kdo je kupil vrh Triglava?
Triglav, najvišji vrh Julijskih Alp, predstavlja osrednji nacionalni simbol Slovenije, ki je danes upodobljen v državnem grbu in na zastavi. Njegov simbolni pomen se je izoblikoval predvsem v drugi polovici 19. stoletja kot odraz domoljubnega upora proti nemškemu prisvajanju gorskega prostora.
Ključni dogodek se je zgodil leta 1895. Takrat je župnik Jakob Aljaž za simbolično ceno kupil vrh Triglava in nanj postavil stolp, kar je v javnosti odjeknilo kot zmaga slovenstva. Kasneje je goro kot simbol prvič upodobil arhitekt Jože Plečnik, med drugo svetovno vojno pa je postala prepoznaven znak odporniškega gibanja. Od leta 1947 je Triglav uradno del slovenskega grba, svojo osrednjo vlogo pa je ohranil tudi po osamosvojitvi leta 1991.
V Planinski zvezi kar 64.019 ljudi
Slovenska ljubezen do gora pa je izražena tudi v številkah. V Planinsko zvezo Slovenije, ki jo sestavlja več kot 300 društev, je namreč včlanjenih 64.019 ljudi. To pomeni, da je v povprečju vsak 33. prebivalec Slovenije uradno registriran član PZS. Če upoštevamo, da v hribe zahaja še veliko večje število ljudi, ki niso nujno člani zveze, je dejanski delež aktivnih obiskovalcev gora v populaciji še bistveno višji.
Planinska zveza Slovenije (PZS) je ena največjih prostovoljskih in nevladnih organizacij v državi, ki kot naslednica Slovenskega planinskega društva deluje že od leta 1893. Pod vodstvom predsednika Jožeta Rovana združuje številna društva z namenom ohranjanja planinske tradicije in zagotavljanja pogojev za varno ter organizirano dejavnost v gorah.
Zveza deluje v javnem interesu in ima status nacionalne panožne športne zveze, hkrati pa je prepoznana kot humanitarna in mladinska organizacija. Njene ključne naloge vključujejo povezovanje članstva, spodbujanje prostovoljstva ter zastopanje slovenskega planinstva tako doma kot v mednarodnem prostoru.
