Eksplozije v iranski prestolnici, napadi z droni na letališče v Kuvajtu in požari v Bahrajnu. Iran pogojuje morebitna pogajanja z ZDA s popolno prekinitvijo sovražnosti v regiji.
Napetosti na Bližnjem vzhodu se nadaljujejo tudi danes. Tarča napadov je bila iranska prestolnica Teheran, Iran pa je izvedel nove napade na Izrael in več zalivskih držav. Po podatkih, ki jih poročajo tuje tiskovne agencije, so napadi z droni terjali materialno škodo, smrtnih žrtev za zdaj niso zabeležili.
Po poročanju iranskih medijev so danes eksplozije odmevale v severnem, vzhodnem in osrednjem delu Teherana. Kmalu zatem je izraelska vojska sporočila, da se njihova zračna obramba odziva na iranske raketne napade.
Napadi na zalivske države in Irak
V Kuvajtu so bili z iranskimi droni napadeni rezervoarji za gorivo na mednarodnem letališču. Napadi so povzročili obsežen požar in materialno škodo, o morebitnih žrtvah pa za zdaj ne poročajo.
Notranje ministrstvo v Bahrajnu je sporočilo, da je v poslovnem objektu izbruhnil požar zaradi “iranske agresije”. Savdska Arabija je po lastnih navedbah prestregla več dronov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Ob obali Katarja je bil v napadu zadet tanker, je sporočila britanska organizacija za pomorsko trgovino (UKMTO). Kot so pojasnili, sta tanker zadela dva projektila in povzročila škodo, pri čemer posadka ni bila poškodovana.
Tarča napadov z droni je bil tudi sever Iraka. V mestu Erbil je nastala precejšnja škoda na civilni infrastrukturi, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Iran brez upanja v pogajanja z ZDA
Medtem ko se spopadi nadaljujejo, Iran ostaja zadržan do možnosti diplomatskega reševanja krize. Iran še ni sprejel odločitve glede pogajanj z ZDA, saj ni prepričan, da bi prinesla kakršne koli rezultate, je v torek sporočil iranski zunanji minister Abas Aragči.
“Nimamo nikakršnega upanja, da bi pogajanja z ZDA prinesla kakršne koli rezultate. Raven zaupanja je na nuli. Ne vidimo iskrenosti,” je za katarsko televizijo Al Jazeera povedal Aragči.
Dodal je, da je v stiku z ameriškim odposlancem Steveom Witkoffom, a da to ne pomeni, da med državama potekajo pogajanja. Iran po njegovih besedah ni odgovoril na ameriški načrt za končanje vojne v 15 točkah, prav tako ni oblikoval lastnih mirovnih predlogov.
Popolna prekinitev sovražnosti kot pogoj
Kljub temu je Aragči dejal, da bi Teheran sprejel le popolno prekinitev sovražnosti v regiji, ne pa prekinitve ognja, omejene izključno na Iran. S tem je mislil tudi na končanje napadov na skupine, povezane z Iranom, kot je denimo libanonsko gibanje Hezbolah, navaja nemška tiskovna agencija dpa.
Vojna na Bližnjem vzhodu se je začela 28. februarja z ameriško-izraelskimi napadi na Iran. Ameriški predsednik Donald Trump je v torek izjavil, da bi se ameriško vojaško posredovanje v Iranu lahko končalo v dveh do treh tednih, češ da so ZDA dosegle cilje, ki so si jih zastavile pred začetkom napadov.
Razmere v regiji ostajajo izjemno napete, mednarodna skupnost pa poziva k čimprejšnji prekinitvi sovražnosti in vrnitvi k diplomatskim rešitvam.
