Pomladno nabiranje čemaža, ki ga mnogi povezujejo z zdravjem in prvim okusom narave, se je letos za dve osebi končalo tragično. 60-letni moški in 70-letna ženska iz Brežic sta po zaužitju jesenskega podleska, ki sta ga pomotoma zamenjala s čemažem, umrla v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana.
Tako tragične pomladi na Centru za klinično toksikologijo in farmakologijo niso beležili že več let. Po neuradnih informacijah Slovenskih novic sta zaradi usodne zamenjave rastlin to pomlad umrla 60-letni moški in 70-letna ženska iz Brežic. Oba so zdravili v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana, kjer sta v dveh dneh po zaužitju strupene rastline umrla, poroča Žurnal24.
“V letošnjem letu smo obravnavali pet bolnikov s prebavnimi težavami po obroku čemaža. Eden od njih je umrl, ker je zaužil jesenski podlesek. Ena bolnica pa je zamenjala divji por z jesenskim podleskom in prav tako umrla,” je za Slovenske novice povedal vodja centra izr. prof. dr. Miran Brvar, dr. med.
Tako tragične pomladi že dolgo ni bilo
Na centru za zastrupitve poudarjajo, da tako tragične pomladi niso beležili že več let. Nazadnje so o smrtnem primeru zaradi zamenjave rastlin poročali leta 2018, ko sta umrla zakonca, ki sta namesto čemaža po pomoti nabrala in zaužila jesenski podlesek.
Od leta 2000 do leta 2018 so zaradi takšnih zastrupitev umrli štirje ljudje. V naslednjih letih so v UKC Ljubljana obravnavali več deset bolnikov s prebavnimi težavami po obroku čemaža, vendar brez smrtnih primerov. Lani so obravnavali osem bolnikov, letos pet.
Usodna podobnost med čemažem in strupenimi rastlinami
Do zamenjav prihaja predvsem zaradi podobnosti med užitnimi in strupenimi divjimi rastlinami. Čemaž, jesenski podlesek in nekatere druge rastline imajo na prvi pogled zelo podobne podolgovate zelene liste, zato lahko pri nabiranju hitro pride do napake.
Jesenski podlesek vsebuje kolhicin, izjemno močan strup. Smrtni odmerek znaša od 10 do 50 gramov, kar pomeni približno dve celi rastlini. Ker ljudje pri nabiranju največkrat trgajo prav liste, je lahko za usodno zastrupitev dovolj že nekaj listov.
Prav zaradi tega dr. Brvar na splošno odsvetuje nabiranje in uživanje divjih rastlin. Opozarja, da protistrupa za zastrupitev s kolhicinom ni. Če pride do zamenjave z jesenskim podleskom, obstaja velika verjetnost hudega poteka zastrupitve, ki se lahko konča tudi s smrtjo.
Simptomi se pojavijo šele po nekaj urah
Nevarnost zastrupitve dodatno povečuje dejstvo, da se prvi znaki ne pojavijo takoj. Prve težave nastopijo šele po nekaj urah in vključujejo slabost, bruhanje, hude bolečine v trebuhu ter drisko, ki je lahko tudi krvava.
Nato se stanje lahko hitro poslabša. V naslednjih dneh lahko pride do odpovedi srca, jeter, ledvic in pljuč. Tudi če bolnik preživi prve dni, nevarnost še ni mimo. Po štirih ali petih dneh lahko začne odpovedovati kostni mozeg, kar pomeni večje tveganje za okužbe in krvavitve. Po nekaj tednih lahko pride tudi do izpadanja las.
Ob vsakem sumu takoj k zdravniku
Na Centru za klinično toksikologijo in farmakologijo zato opozarjajo, da je treba ob vsaki prebavni težavi po obroku divjih rastlin, predvsem čemaža, pomisliti tudi na možnost zastrupitve z jesenskim podleskom ali čmeriko.
“Ob vsakem sumu na zastrupitev s strupeno rastlino priporočamo čimprejšnji pregled pri zdravniku v urgentni ambulanti. Rastlino, njene dele ali ostanke vedno vzemite s seboj k zdravniku, saj bodo tako v bolnišnici lažje prepoznali rastlino in ustrezno ukrepali,” opozarja dr. Brvar.
Strokovnjaki svetujejo, da se nabiralci čemaža pred nabiranjem dobro seznanijo z značilnostmi užitnih in strupenih rastlin. Najvarneje pa je, da se nabiranju divjih rastlin izognejo in raje posežejo po vrtninah ali čemažu iz preverjenih virov.
