Štirje astronavti iz ZDA in Kanade bodo v okviru zgodovinske misije Artemis 2 predvidoma danes poleteli v vesolje. To bo prvi polet proti Luni s posadko po več kot 50 letih. Pristanek na Luni sicer v tej fazi še ni predviden, bodo pa astronavti tokrat dlje od Zemlje, kot so kadar koli bili ljudje do zdaj.
Po večkratnih preložitvah je ameriška vesoljska agencija Nasa pripravljena na zgodovinski polet. Misija Artemis 2 bo prvič po letu 1972 poslala človeško posadko proti Luni, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Če ne bo dodatnih presenečenj, bodo štirje astronavti danes poleteli v vesolje.
Gre za prvi polet Nasine rakete Space Launch System (SLS), ki bo v kapsuli Orion v vesolje ponesla tri astronavte iz ZDA in enega iz Kanade. Med njimi je tudi Christina Koch, ki bo prva ženska, ki bo sodelovala v poletu proti Luni. Ekipo sestavljajo še poveljnik Reid Wiseman, pilot Victor Glover in kanadski astronavt Jeremy Hansen.
V okviru približno desetdnevne misije bodo astronavti obleteli Luno in se vrnili na Zemljo. Tokrat bodo dlje od našega planeta, kot so bili kadarkoli ljudje v zgodovini. Dogajanje pa boste lahko tudi spremljali v živo, danes okoli 00:30 ponoči.
Optimizem glede zadnjih priprav
Predstavniki Nase so v torek izrazili optimizem glede zadnjih priprav, pa tudi glede vremenskih pogojev za izstrelitev, navaja AFP. Misija Artemis 2 je bila prvotno načrtovana že za november 2024, vendar so jo zaradi tehničnih in drugih težav večkrat preložili.
Nasa je pred tem leta 2022 uspešno izvedla poskusni polet okoli Lune brez posadke z misijo Artemis 1. Nova ogromna oranžno-bela raketa SLS je zasnovana tako, da bo v prihodnjih letih omogočila ponovne vrnitve na Luno.
Nadaljevanje programa Artemis
Misiji Artemis 2 bo sledila misija Artemis 3, ki bo namenjena preizkusu priključitve pristajalnega modula. Nato naj bi astronavti v okviru misij Artemis 4 in 5 pristali na Luni, kar želijo izvesti do konca leta 2028.
Nedavno imenovani vodja Nase Jared Isaacman je minuli teden dejal, da nameravajo ZDA v naslednjih letih na Luni postaviti 20 milijard dolarjev vredno bazo, ki bo odskočna deska za nadaljnje raziskovanje in kasnejše poti na Mars.
Izzivi in tekmovanje s Kitajsko
Ambiciozni program Artemis se že od začetka sooča z zamudami in previsokimi stroški. Vlada predsednika ZDA Donalda Trumpa ob tem pritiska na Naso, da bi pristanek na Luni izvedli še pred koncem njegovega mandata. Nekateri strokovnjaki ob tem izražajo dvome o izvedljivosti tega projekta, navaja AFP.
Washington se pri programu Artemis izdatno zanaša tudi na zasebni sektor in vesoljska podjetja ameriških milijarderjev, kot sta SpaceX Elona Muska in Blue Origin Jeffa Bezosa. Za spust na površino Lune in pristanek bodo namreč potrebovali še pristajalni modul, ki ga podjetji še razvijata.
Ameriška vlaganja v misijo Artemis mnogi vidijo tudi kot tekmovanje s Kitajsko, ki si trenutno prizadeva poslati ljudi na Luno do leta 2030, navaja AFP
🌙 Next week. Lunar mission #Artemis II is currently set to launch on 1 April (23:24 BST/00:24 CEST, 2 April).
Orion’s powerhouse is European: our Service Module will deliver power, propulsion and life support, to send crew around the Moon.
(Pic: ESA – S. Corvaja) pic.twitter.com/soAqcykqpg
— European Space Agency (@esa) March 29, 2026
