V zgodnjih jutranjih urah po srednjeevropskem času je z izstrelišča Cape Canaveral na Floridi poletela raketa Space Launch System (SLS) v okviru misije NASA Artemis 2. Prvič po legendarni misiji Apollo 17 leta 1972 je proti Luninem nebu krenila človeška posadka, ki jo je v kapsuli Orion ponesla nova generacija nosilne rakete. Ob ameriški in kanadski zastavi pa je v vesolje odletel tudi ponos slovenske tehnologije.
Vrnitev velikanov
Ogromna oranžno-bela raketa SLS, visoka več kot 98 metrov, je prebila nočno temo nad Florido. S seboj pa je odnesla štiri člane posadke: Američane Reida Wisemana, Victorja Gloverja ter Christino Koch ter Kanadčana Jeremyja Hansna. S tem so padli številni mejniki. Koch je tako postala prva ženska in Hansen prvi neameriški astronavt na lunarni poti. Glover pa je prvi temnopolti član takšne odprave.
Izstrelitev, ki si jo je po poročanju lokalnih medijev ogledalo okoli 400.000 ljudi v okolici Kennedyjevega vesoljskega centra, je vrhunec večletnih priprav. Misija, prvotno načrtovana za november 2024, se je soočala s tehničnimi zapleti in prestavitvami. Tokrat so razmere dopustile brezhiben vzlet.
Deset dni do orbite in nazaj
Posadka bo v približno desetdnevni misiji obletela Luno, pot do nje pa bo trajala več dni. Glavni cilj je testiranje sistemov za vzdrževanje življenja in delovanje kapsule Orion v poglobljenem vesolju. Če bo vse po načrtih, bodo Wiseman, Glover, Koch in Hansen odšli dlje od katerega koli človeka v zgodovini. Tako pa bodo odprli vrata za naslednje korake, pristanke na Luninem površju.
Slovenski pečat v nadzornem centru
Medtem ko so oči sveta uprte v nebo, so se v nadzornem centru in na izstrelišču zanašali tudi na znanje iz Slovenije. Visokotehnološko podjetje Dewesoft iz Trbovelj je s svojimi merilnimi sistemi igralo ključno vlogo pri zajemu in analizi telemetričnih podatkov. Njihova oprema, nameščena neposredno na raketo, na izstrelitveno ploščad, prenosno izstrelišče in v nadzorni center, je inženirjem omogočala spremljanje parametrov v realnem času.
V misiji Artemis 2 so uporabili 32 Dewesoftovih merilnih sistemov Sirius R8R. Ti so zbirali in prikazovali podatke, ključne za varnost posadke in uspeh izstrelitve. Podjetje z Naso sodeluje že od leta 2003. Tokrat pa je njihov prispevek dobil še poseben pomen ob tako zgodovinskem poletu.
Pot do baze na Luni in tekmovanje s Kitajsko
Artemis 2 je drugi korak v dolgoročnem programu NASA. Prvega, brez posadke (Artemis 1), so izvedli leta 2022. Sledili bodo misiji Artemis 3 (test pristajalnega modula), nato pa Artemis 4 in 5. Te naj bi do konca leta 2028 astronavte pripeljali nazaj na Lunino površje. Novi vodja Nase, Jared Isaacman, je minuli teden napovedal ambiciozen načrt za postavitev baze na Luni, vredne 20 milijard dolarjev, ki naj bi služila kot odskočna deska za Mars.
Program pa spremljajo tudi kritike. Zamude in presežni stroški so stalnica, administracija predsednika Donalda Trumpa pa pritiska na NASA, naj pospeši pristanek še pred koncem njegovega mandata. Strokovnjaki opozarjajo na tveganja, Washington pa se vse bolj zanaša na zasebna podjetja, SpaceX Elona Muska in Blue Origin Jeffa Bezosa, ki razvijata pristajalna modula. V ozadju je čutiti tudi napetost s Kitajsko, ki si želi svojo človeško posadko na Luno poslati do leta 2030.
Medtem ko so se vratarji vesoljskega središča na Floridi poslovili od zadnjih obiskovalcev, je kapsula Orion že ujela smer proti Luni. Za njo ostaja ne le 52 let dolg čakalni čas, ampak tudi jasen dokaz, da so tudi majhne države s svojim znanjem lahko neločljiv del največjih človeških skokov v neznano.
🚨🇺🇸#BREAKING | NEWS ⚠️
NASA’S Martin WB-57 Canberra aircraft, taking amazing photos and video of the Artemis II launch from the Kennedy space center heading towards the moon’s orbit moments ago, they will be in orbit for about 11 days before returning to earth🌎🌗 pic.twitter.com/iNbYlNjUMA— Todd Paron🇺🇸🇬🇷🎧👽 (@tparon) April 2, 2026
