Neznani storilci so lani Ljubljančanko ogoljufali za skoraj 435.000 evrov. Žrtev je v dobri veri najprej vložila 250 evrov v domnevno donosno trgovanje s kriptovalutami, nato pa v nekaj mesecih nakazala še skoraj 370.000 evrov. Ko je želela denar dvigniti, so ji goljufi z izgovori onemogočili izplačilo in ji izvabili še dodatnih skoraj 65.000 evrov. Policija v zadevi vodi predkazenski postopek, a je preiskava zaradi anonimnosti storilcev izjemno otežena.
Zgodba žrtve: Od 250 evrov do četrt milijona izgube
Kot poroča časnik Dnevnik, se je Ljubljančanka, ki je želela ostati anonimna, lani prek aplikacije Revolut povezala z moškim, ki se je predstavljal kot predstavnik londonske družbe Corte Hill. Predstavil se je pod lažnim imenom Evgenij in ji obljubil redno izplačilo dobička vsaka dva tedna po poteku določene dobe vlaganja.
Prvi vložek je bil skromen, le 250 evrov. A ko je žrtev pokazala zanimanje, so storilci stopnjevali pritisk. Na Evgenijevo pobudo je začela vlagati vse višje zneske. Med avgustom in oktobrom lani je opravila petnajst nakazil, skupno pa za trgovanje namenila okoli 370.000 evrov.
Ko je denar potonil v kriptodenarnico, so ji goljufi sporočili, da mora za izplačilo plačati dodatne stroške. Sledilo je obdobje zmedenih navodil, gesel v različnih jezikih in potrjevanj identitete.
“Vsakič so storili tako, da sem se zmotila in denarja nisem mogla dobiti,” je opisala žrtev.
Kurir in novi “šarlatani”
V nadaljevanju prevare so storilci uporabili še klasično metodo, fizično prevzem gotovine preko kurirja. Ljubljančanka je tako v dveh zneskih predala kurirju skoraj 65.000 evrov, ki naj bi predstavljali stroške končnega izplačila.
Ko so storilci ugotovili, da od žrtve ne morejo izvabiti več denarja, se je na njo obrnil nov moški. Trdil je, da je denar našel, a da potrebuje 5750 evrov za prenakazilo. Žrtev mu je nakazala 750 evrov, ostalo naj bi po njegovih besedah založil sam.
“Nasedla sem še enemu šarlatanu,” je dejala.
Konec leta je zoper neznane storilce vložila kazensko ovadbo na sektor kriminalistične policije.
Policija: Preiskave otežene, odkritost nizka
S Policijske uprave Ljubljana so za Dnevnik potrdili, da so prejeli prijavo in da v zadevi vodijo predkazenski postopek. A kot pojasnjujejo, so preiskave za izsleditev storilcev in ukradenih sredstev izjemno otežene in dolgotrajne. Storilci namreč pogosto delujejo prek več držav, uporabljajo lažne identitete in kriptovalute, ki omogočajo anonimne transakcije.
Posledično je delež odkritih storilcev spletnih prevar nizek. Po podatkih policije so leta 2024 odkrili 14,9 odstotka storilcev, lani pa le še 9,6 odstotka. To pomeni, da več kot 90 odstotkov tovrstnih goljufov ostane nekaznovanih.
Naraščajoč problem: 2000 prijav, 22 milijonov evrov škode
Število primerov spletnih goljufij v Sloveniji še vedno narašča. Lani so policisti preiskali okoli 2000 prijav spletnih prevar, pri katerih je nastalo za okoli 22 milijonov evrov škode. Leto prej, leta 2024, so preiskali 1900 prijav, škoda pa je bila višja: 32 milijonov evrov.
Čeprav je skupna škoda lani nekoliko upadla, število prijav raste, kar kaže na vse večjo razširjenost tovrstnih kaznivih dejanj. Strokovnjaki opozarjajo, da so žrtve pogosto ljudje, ki iščejo hiter zaslužek in niso dovolj seznanjeni s tveganji pri trgovanju s kriptovalutami.
Kaj svetujejo strokovnjaki?
Ob tej in podobnih zgodbah strokovnjaki za kibernetsko varnost svetujejo:
- Preverite identiteto: Pred kakršnim koli vlaganjem preverite, ali je podjetje registrirano pri ustreznih regulatorjih (npr. SEC v ZDA, FCA v Veliki Britaniji).
- Ne nasedajte obljubam o hitrem zaslužku: Če obljuba zveni predobro, da bi bila resnična, skoraj zagotovo je prevara.
- Nikoli ne pošiljajte denarja neznancem: Bodisi prek kriptovalut, bančnih nakazil ali preko kurirjev.
- Bodite pozorni na opozorilne znake: Zahtevanje dodatnih stroškov za izplačilo, navodila v tujih jezikih, pritiski za nujnost odločitve.
- Ob sumu takoj ukrepajte: Kontaktirajte banko, policijo in prijavite sumljive transakcije.
Zgodba Ljubljančanke je opozorilo vsem, ki iščejo hiter zaslužek prek kriptovalut. Storilci so uporabili večplasten pristop – od spletnega vabljenja z obljubami do fizičnega prevzema gotovine prek kurirja. Kljub prijavi policiji so možnosti za izsleditev storilcev majhne, saj jih policija v tovrstnih primerih odkrije manj kot deset odstotkov.
Ob naraščajočem številu prijav (2000 lani) in visoki škodi (22 milijonov evrov) strokovnjaki pozivajo k previdnosti in ozaveščanju – saj je najboljša obramba pred goljufijami dobro obveščen potencialni vlagatelj.
