Državni proračun je v prvih treh mesecih letos ustvaril 3,5 milijarde evrov prihodkov, kar je sedem odstotkov več kot v enakem obdobju lani. A so odhodki v istem času poskočili za precej več: za 12,9 odstotka na 4,2 milijarde evrov. Primanjkljaj je tako znašal 701 milijon evrov, kar je več kot v prvem četrtletju 2025, opozarja Fiskalni svet.
Rast prihodkov je v prvem četrtletju ostala solidna, so v redni mesečni informaciji zapisali na Fiskalnem svetu. Prihodke so poganjali predvsem višji prilivi iz naslova davka na dodano vrednost (DDV) in evropskih sredstev ter tudi dohodnine.
A kljub temu je rast prihodkov (7-odstotna) precej zaostala za rastjo odhodkov (12,9-odstotna), kar je povzročilo poglabljanje primanjkljaja.
Odhodki: Plače, obramba in socialni transferji
Fiskalni svet opozarja, da je rast odhodkov še naprej občutno višja od rasti prihodkov. K temu največ prispevajo trije glavni dejavniki. Prvi so višji stroški dela, povezani z uvajanjem novega plačnega sistema v javnem sektorju. Stroški dela so bili v prvih treh mesecih letos za 11,8 odstotka višji kot v enakem obdobju lani, kar je posledica izplačila dveh obrokov v zadnjem letu.
Drrugi je okrepljena investicijska aktivnost, zlasti na področju obrambe. Izdatki za obrambo so bili denimo za okoli 45 odstotkov višji kot pred letom. In ne nazadnje, transferji posameznikom in gospodinjstvom, kar bo spodbujalo dodatno rast odhodkov v zdravstveno blagajno ter socialna nadomestila.
Napoved za preostanek leta
V letošnjem letu se bodo plače v javnem sektorju aprila uskladile za del lanske inflacije, junija in decembra pa je predvideno še izplačilo dveh nadaljnjih obrokov plačne reforme, je spomnil Fiskalni svet.
Za celotno leto 2026 je po veljavnem proračunu predviden primanjkljaj v višini 2,1 milijarde evrov. Če se bodo trendi iz prvega četrtletja nadaljevali, bo ta cilj po vsej verjetnosti presežen.
Fiskalni svet o lanskem primanjkljaju
Fiskalni svet je komentiral tudi v torek objavljeni podatek Statističnega urada RS o rasti javnofinančnega primanjkljaja v letu 2025. Ta je narasel za 1,6 odstotne točke na 2,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Rast je predvsem posledica izrazite rasti izdatkov, je zapisal svet.
K tej rasti so največ prispevali višji stroški dela zaradi začetka plačne reforme in uvedbe zimskega regresa, nadaljnja rast socialnih nadomestil in okrepljene investicije.
Rast prihodkov se je lani upočasnila, predvsem zaradi slabših poslovnih rezultatov podjetij in umirjanja razmer na trgu dela. Fiskalni svet ocenjuje, da se bo javnofinančni primanjkljaj letos še nekoliko povečal.
Javni dolg: Še vedno pod ravnjo pred covidom-19
Obstaja tudi nekaj svetlih točk. Bruto dolg sektorja država je konec leta 2025 znašal 65,7 odstotka BDP, kar je manj kot pred epidemijo covida-19. Ta padec Fiskalni svet pripisuje predvsem vplivu inflacije, ki je zmanjšala realno vrednost dolga.
Razmere na finančnih trgih so se v zadnjem mesecu sicer zaostrile zaradi geopolitičnih napetosti, vendar je Slovenija večino potrebnega zadolževanja za letos izvedla še v ugodnejših pogojih, so še zapisali na Fiskalnem svetu.
Ključni podatki:
| Kazalnik | 1. četrtletje 2025 | 1. četrtletje 2026 | Sprememba |
| Prihodki | 3,27 milijarde € | 3,50 milijarde € | +7,0 % |
| Odhodki | 3,72 milijarde € | 4,20 milijarde € | +12,9 % |
| Primanjkljaj | okoli 450 milijonov € | 701 milijon € | +56 % |
| Kazalnik | 2024 | 2025 | Napoved 2026 |
| Javnofinančni primanjkljaj (% BDP) | 0,9 % | 2,5 % | okoli 2,8 % (ocena FS) |
| Bruto dolg (% BDP) | cca 67 % | 65,7 % | / |
Kaj to pomeni za državljane?
Povečan primanjkljaj pomeni, da država porabi več, kot zbere. Ta razlika se krije z zadolževanjem. Čeprav je Slovenija za zdaj uspešno najemala posojila pod ugodnimi pogoji, dalj časa trajajoče poglabljanje primanjkljaja vodi v večje obrestno breme v prihodnosti, morebitne pritiske na zvišanje davkov ali krajšanje javnih storitev in težave pri doseganju maastrichtskih kriterijev za vstop v območje evra (3-odstotni primanjkljaj), čeprav Slovenija že članica evrskega območja ostaja zavezana fiskalni vzdržnosti.
Fiskalni svet kot neodvisen nadzorni organ že dlje časa opozarja na prekomerno rast odhodkov in poziva k strukturnim reformam, ki bi dolgoročno zagotovile vzdržnost javnih financ.
