Zdravstvena slika v celjski občini je bila leta 2024 ugodna, a z opaznimi odstopanji pri nekaterih kroničnih in srčno-žilnih boleznih. Bolniška odsotnost je v povprečju trajala 19,8 dneva, slovensko povprečje pa je bilo 20,5 dneva.
Večja potreba po dolgotrajni oskrbi v domačem okolju na Celjskem
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje v letošnji publikaciji zdravje v občini je 22,1 odstotka prebivalcev Mestne občine Celje leta 2024 prejemalo zdravila za povišan krvni tlak, v Sloveniji pa je bilo takih prebivalcev 22,5 odstotka.
Slabši pa so podatki občine pri srčno-žilnih zapletih. Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi je namreč v Celju znašala 2,5 na 1000 prebivalcev, starih med 35 in 74 let, medtem ko je bilo slovensko povprečje 1,9. Podobno je tudi pri možganski kapi, kjer je bilo Celje s stopnjo 2,9 na 1000 prebivalcev nad državnim povprečjem.
Pri starejših prebivalcih je bila pojavnost zlomov kolka primerljiva s slovenskim povprečjem, nekoliko višji pa je bil delež uporabnikov pomoči na domu, kar kaže na večjo potrebo po dolgotrajni oskrbi v domačem okolju na Celjskem.
Kaj je spodbudno?
Na drugi strani so nekateri kazalniki spodbudni. Umrljivost zaradi samomora je bila v Celju nižja od slovenskega povprečja in je znašala 14 primerov na 100.000 prebivalcev (v Sloveniji 18 primerov na 100.000). Tudi telesna pripravljenost otrok je nekoliko nad povprečjem z indeksom 49,9.
Na področju prometne varnosti večjih odstopanj ni bilo. Stopnja hospitalizacij zaradi prometnih poškodb je bila 1,1 na 1000 prebivalcev, kar je primerljivo s slovenskim povprečjem (1,0). Tudi delež nesreč z alkoholiziranimi povzročitelji ostaja na ravni državnega povprečja, ki znaša 8,2 odstotka.
Pri preventivnih programih je slika mešana. Odzivnost v programu Svit, namenjenem zgodnjemu odkrivanju raka debelega črevesa in danke, je v Celju nekoliko nižja od slovenskega povprečja (62 odstotkov), medtem ko je v programu Zora za zgodnje odkrivanje raka materničnega vratu višja od povprečja in znaša 74,1 odstotka, piše STA.
