Ali sploh še vemo, kako izgleda “normalna” zveza?
Če bi sodili po Instagramu, TikToku in dating aplikacijah, bi morale biti zveze nekaj med reklamo za parfum, Netflixovo serijo in Pinterest boardom. Vse je estetsko, zabavno, brez napak in seveda brez konfliktov.
Realnost pa je precej manj “filtrirana”, če lahko tako rečemo.
Vedno več raziskav in tudi vsakdanjih izkušenj kaže, da socialna omrežja močno vplivajo na to, kako dojemamo odnose , pa tudi na to, kaj od njih pričakujemo.
Swipe kultura in iluzija neskončne izbire
Ena največjih sprememb v zadnjih letih je občutek, da je možnosti neskončno. Dating aplikacije so v odnos vnesle logiko izbire; če ni popolno, swipe levo, če je kaj narobe, gremo naprej, če ni takoj “wow”, verjetno ni to to.
Ta način razmišljanja se hitro prenese tudi v realno življenje. Namesto da bi odnos gradili, ga pogosto primerjamo z naslednjo možno izbiro. Namesto da bi se posvečali osebi pred sabo, že razmišljamo “kaj če je kdo boljši?”
Instagram zveze in realnost
Na družbenih omrežjih vidimo predvsem vrhunce; potovanja, večerje, objeme v sončnem zahodu, usklajene outfite in “couple goals” trenutke.
Redko pa se pokaže tišine v avtu brez pogovora, nesporazumi zaradi malenkosti, prepire zaradi utrujenosti po dolgem dnevu
ali preprosto dneve, ko obema primanjkuje energije.
Zato se lahko hitro ustvari občutek, da mora biti tudi lastna zveza stalno lepa, zabavna in fotogenična. Zveze so res lepe in na svoj nepopoln način popolne. Ampak če imamo probleme v družinskih odnosih, med prijatelji in v službi, kako lahko pričakujemo, da bo eden najtesnejših odnosov “brez napak”?
Primerjanje, ki tiho spreminja pričakovanja
Primerjanje je verjetno ena najbolj škodljivih stvari, ki jih socialna omrežja sprožijo.
Ko ves čas gledaš te “popolne pare”, začneš nezavedno verjeti, da je to standard. Da je normalno, da so odnosi vedno usklajeni, brez konfliktov in stalno romantični.
Raziskave kažejo, da takšno primerjanje lahko vpliva na samopodobo in zadovoljstvo v odnosih, še posebej pri mlajših odraslih.
Dating aplikacije: med upanjem in pritiskom
Dating aplikacije naj bi pomagale pri spoznavanju ljudi, a pogosto prinesejo tudi drugačen učinek, da sepretvarjaš, da bi izpadel najboljši.
Ljudje se zato pogosto ujamejo v misli kot “nisem dovolj privlačen/a”, “nisem dovolj zanimiv/a”, “drugi imajo več matchov kot jaz”
Namesto povezovanja se lahko pojavi pritisk, da se moraš nenehno izboljševati, kot da gre za tekmovanje.
Res lahko spoznaš ogromno ljudi ampak vprašanje je, kdo se zares pokaže, takšen kot je.
Realnost, ki je precej manj “glamurozna”
Če se posluša nas mlade, hitro slišiš nekaj v smislu:
“Preveč je vsega, pa še vedno ne vemo, kaj sploh iščemo.”
ali pa:
“Zdi se, kot da ima vsak nek ideal, jaz pa samo poskušam uskladiti faks, življenje in vse ostalo.”
In v tem je precej resnice. Med vsemi ideali in vsemi možnostmi se včasih izgubi preprosta ideja odnosa, da je to nekaj živega, ne filtriranega in prav zato, tako lepega.
Moramo znati dati priložnost
Socialna omrežja in aplikacije imajo tudi svojo pozitivno stran. Omogočajo stik, ki ga drugače ne bi imeli, in olajšajo spoznavanje ljudi, še posebej tistim, ki so bolj zadržani.
Problem ni v tehnologiji sami, ampak v tem, kako jo beremo in uporabljamo.
In v vsem tem, najdeš nekoga, kjer samo klikne. Nima več veze kje si se spoznal. In takrat lahko upaš, da oba malo pozabita na ta “Instagram ideal” in raje ustvarita svojega.
